Kolikor v psa vložiš, toliko dobiš

Ni naključje, da slovenski vodniki z reševalnimi psi sodijo v zgornjo četrtino najbolj usposobljenih na svetu. S to človekoljubno dejavnostjo se ukvarjajo neprofesionalno, so tesno povezani s psi, ki so člani družine. Zato trenirajo neprestano z željo, da bi pomagali ljudem v nesreči doma in po svetu.

TOLMIN > Tolminski vodniki z reševalnimi psi segajo po svetovnih odličjih. Zaradi uspehov, pridnega dela in 20. obletnice delovanja jim je Kinološka zveza Slovenije zaupala organizacijo jubilejnega, 20. mednarodnega tabora reševalnih psov, ki bo trajal od minile srede do nedelje.

V zapuščenem nekdanjem gostišču na Livku in v zapuščenih hlevih v Svinu pri Kobaridu so vodniki z reševalnimi psi včeraj neumorno iskali pogrešane. Vodnikov ukaz “išči” so psi različnih pasem komaj čakali, potem pa so se hitro ali pa bolj zadržano, glede na usposobljenost, pognali prek različnih ovir in kmalu je bilo zaslišati vesel lajež, ko so našli v “razbitine vkleščenega ponesrečenca”.

“Vrhunski reševalni psi imajo dobre gene, torej dober vid, sluh in vonj, psihično morajo biti stabilni in pogumni. Toda vse to lahko razvijejo le z veliko treninga. Kolikor v pse vlagamo, toliko dobimo. Najboljši v najučinkovitejšem obdobju od pet do osem let dosegajo ceno 25.000 evrov,” pojasnjuje začetnik dela z reševalnimi psi v Sloveniji, poveljnik reševalnih enot pri Kinološki zvezi in kinološki sodnik Vlado Gerbec. Kot pravi, so zaželene srednje velike pasme, največ je prinašalcev, labradorcev, mnogo je boksarjev, uspešni so belgijski ovčarji, terierji in tudi mešanci. Začeli pa so z univerzalnimi nemškimi ovčarji.

Tabor je bil tudi priložnost, da so s kolegi iz Nizozemske, Avstrije, Italije in Hrvaške izmenjali izkušnje, ki še kako prav pridejo, ko je treba hiteti v resnične reševalne akcije doma in v tujini.

“Treniramo reševanje iz ruševin v zapuščenih objektih in iskanje pogrešanih v naravi. Skupno smo zagotovili 16 lokacij, kar pa ni mačji kašelj, saj je dogovarjanje z lastniki precej zahtevno. Vmes se pa še sosedje pritožujejo, da jih motimo, kot da ne bi vedeli, da se trudimo zato, da bi lahko pomagali,” za razumevanje naproša vodja tabora Sebastjan Leban, ki je s svojim psom Lonom aktualni državni prvak v iskanju v ruševinah, lani je bil šesti na svetovnem prvenstvu v Ukrajini. Pri organizaciji tabora so pomagali številni, tudi Slovenska vojska in CZ.

Ne le pri usposabljanju in tekmah, tudi pri dejanskih akcijah so vodniki in psi, povezani v 23 slovenskih društev, zelo uspešni. Letno sodelujejo v 40 do 50 reševalnih in iskanih akcijah. Na voljo so takoj, ko jih pokličejo.

NEVA BLAZETIČ

---