Kameleon popularne glasbe David Bowie praznuje 65 let
Britanski glasbenik, producent, gledališki in filmski igralec ter vizualni umetnik David Bowie danes praznuje 65 let. V zgodovino popularne glasbe se je zapisal kot človek tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov od glam rocka, belskega soula do elektronske glasbe.
David Bowie se je v zgodovino popularne glasbe zapisal kot človek tisočerih obrazov Foto: Arhiv Pn
Še preden je David Robert Jones postal David Bowie, je igral saksofon v najstniških pop skupinah, slikal in igral v lokalnih gledaliških skupinah v londonskem predelu Beckenham. Kot glasbenik je zelo zgodaj želel doseči več, piše Janez Golič v portretu za revijo Muska. Bowie si je za to najel menedžerja, se udinjal vsem mogočim nastopom na televiziji, se trendovsko oblačil in si plačeval oglase v glasbenih časnikih.
Preboj je dosegel s pesmijo Space Oddity, premišljeno izdano jeseni leta 1969 po prvem pristanku človeka na Luni. Naslednje leto je sledilo prvo sodelovanje s producentom Tonyjem Viscontijem in album The Man Who Sold the World. Leta 1972 je na kultnem konceptualnem albumu The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars izdelal lik Ziggyja Stardusta, androginega nezemeljskega rockovskega zvezdnika.
Bowie je leta 2004 preživel srčni infarkt, zdaj z ženo in hčerko živi v New Yorku in se z vso skrbjo posveča očetovstvu. Nazadnje ga je bilo moč videti v vlogi Nikole Tesle v filmu Christopherja NolanaSkrivnostna sled (2006). Zadnja leta nič ne kaže, da bi se vrnil na glasbene odre ali v snemalni studio.
S ploščo Young Americans (1975) se je preizkusil v žanru belskega soula, z naslednjo ploščo Station to Station (1976) je vpeljal lik z imenom Thin White Duke, podkrepljen z uživanjem kokaina in naraščajočo paranojo. Kot je dejal v nekem intervjuju, je takrat živel od čilija, kokaina in mleka. Sledila je selitev v ZDA, potem še v Berlin.
Njegovo berlinsko obdobje z albumi Low (1977), Heroes (1977) in Lodger (1979), ki jih je produciral Brian Eno, je polno elektronskih eksperimentov. Po legendi je Bowie s starim Mercedesom obiskal zasedbo Kraftwerk v Düsseldorfu, čas med vožnjo pa si je krajšal z njihovim na kaseto posnetim albumom Autobahn. Kot piše Golič, je v Berlin zvabil še Iggyja Popa in mu pomagal iz heroinske odvisnosti, obenem pa mu rešil kariero s skupaj napisanimi pesmimi in produkcijo albumov The Idiot in Lust for Life.
Na broadwayskih odrih je zaigral v igri Bernarda Pomerancea Človek slon, ki jo je na filmska platna prenesel tudi David Lynch. Njegova prva filmska vloga je bila v znanstveno-fantastičnem filmu Mož, ki je padel na Zemljo (1976) Nicolasa Roega, na velikem platnu se je med drugim pojavil še ob boku Catherine Deneuve in Susan Sarandon v Lakoti (1983) ter v filmu Basquiat (1996). Leta 1996 je nastopil tudi v ljubljanski Hali Tivoli.
Svoji drugi ženi, somalijski manekenki Iman, je leta 1993 posvetil "poročni album" Black Tie White Nose. Z albumom Earthling iz leta 1997 je zaplaval še v žanr techno in drum'n'bass glasbe. Na naslovnici svoje zadnje plošče Reality (2003) se je preobrazil v androgino, stilizirano podobo manekenke Kate Moss. Njegove preobrazbe še vedno odmevajo, mnogi glasbeni zvezdniki, med njimi Lady Gaga, ga navajajo kot referenco in pomemben navdih za svoje ustvarjanje. STA