Hibridni Sončev mrk bo danes moč opazovati tudi na jugu Evrope

V večjem delu Afrike, pa tudi na vzhodu ZDA in v južnem delu Evrope, bo danes viden hibridni Sončev mrk. Gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje bo tako moč opazovati popolni, z drugega dela pa delni Sončev mrk. Iz Slovenije mrk ne bo viden.

V večjem delu Afrike, pa tudi na vzhodu ZDA in v južnem delu Evrope, bo danes viden hibridni Sončev mrk Foto: Marko Korošec
V večjem delu Afrike, pa tudi na vzhodu ZDA in v južnem delu Evrope, bo danes viden hibridni Sončev mrk Foto: Marko Korošec

WASHINGTON, MADRID > Osrednja linija mrka se bo začela na Atlantskem oceanu, okoli 330 kilometrov jugozahodno od Liberije, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Nato se bo senca pomaknila preko Zelenortskih otokov, vzdolž obale Liberije, po vsej centralni Afriki, Gabonu, Kongu, Ugandi, Keniji, Etiopiji in Somaliji.

Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj lahko že kratkotrajen pogled v Sonce povzroči nepopravljive poškodbe vida, zato je treba uporabljati posebna očala.

Zaradi okrogle oblike Zemlje bo na zahodu Afrike viden popoln Sončev mrk, medtem ko bo v ZDA in Evropi Sonce zakrito le delno. Ob primernem vremenu bodo delne faze Sončevega mrka vidne tudi v južni Evropi, vključno z deli Španije, Portugalske, Italije, Makedonije in Grčije.

Do Sončevega mrka pride, ko se Luna znajde med Zemljo in Soncem in ga prekrije. Pojavi se lahko le ob mlaju ali prazni luni, gre pa za redek nebesni pojav.

Tokratni Sončev mrk bo hibridni, kar pomeni, da gre za popolni in kolobarjasti oziroma obročasti Sončni mrk hkrati. Hibridni mrki so zelo redki, sicer pa v letu dni običajno lahko opazujemo dva Sončna mrka.

Prvi letošnji, kolobarjasti Sončev mrk, je bil 10. maja, opazovali pa so ga lahko na severu Avstralije in na jugu Tihega ocena. Kolobarjasti Sončev mrk se pojavi, ko je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije celotnega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.

Sončevi mrki so eden najbolj spektakularnih nebesnih pojavov. Skozi vso zgodovino človeštva so jim namenjali veliko pozornost ter jih povezovali s številnimi miti in tradicijami. Po ljudskem verovanju naj bi Sončevi mrki napovedovali naravne katastrofe, nepredvidene dogodke in velike nesreče.

Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce.

Naslednji popolni Sončev mrk bo leta 2015, ki bo viden v delih Islandije, Evrope, severne Afrike in Azije. V Sloveniji bomo morali na popolni mrk čakati do leta 2081, leta 2015 pa bo viden delni Sončev mrk.

STA


Najbolj brano