Frtaja s pizdonkolo
Po cipljih in pedočih v Izoli opozarjajo na frtaje s špargami in travami z njive oziroma na omlete z divjimi šparglji, panceto in dišavnicami - pizdonkolo (regrat), divjim česnom (čemaž) in kormčem (koromač). Tudi to akcijo, poimenovano Erbe per ovi (Zelišča za jajca), sta pripravila Turistično združenje in občina, tokrat s štirimi podeželskimi gostinci in tremi društvi.
Jajca, trave z njive, malo pancete ali pršuta in nekaj domišljije Foto: Mirjana Cerin
IZOLA> Trave z njive mora namreč nekdo nabrati in za to opravilo so se ponudili v Turističnem društvu Šparžin, Društvu za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore ter Kulturno društvo Malija. Do 18. maja bodo tako oskrbovali gostilno Korte, Hišo Torkla, Turistično kmetijo Medljan in gostilno Panorama na Šaredu.
Okusno, zdravo in koristno
V Turističnem združenju so zasnovali še eno akcijo. Skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in dvema hoteloma, Delfin in Belvedere, so pripravili posebne aranžmaje za dopustovanje približno 140.000 slovenskih kmetov. Tako utegnejo nadomestiti tisti del upokojencev, ki si letovanja ob morju ne morejo več privoščiti. V Delfinu, kjer ustvarijo skoraj tretjino izolskih nočitev, so imeli lani za desetino manj gostov kot v minulih letih.
“Mati narava nam sama ponuja tisto, kar imenujemo preventiva v zdravju. V pestri spomladanski ponudbi nam sporoča, da je čas za razstrupljanje telesa. Jetra in ledvice nam bodo hvaležni, če jim bomo pomagali pri čiščenju telesa od znotraj,“ je Turistično združenje z Danilom Markočičem na čelu zapisalo v za to priložnost pripravljeni zgibanki. Iz nje je razbrati še, da so divji šparglji zakladnica vitaminov in mineralov (nekateri jih imajo za afrodiziak), regrat obenem prečisti črevesje, čemaž prežene gliste in zniža krvni pritisk, koromač, diuretik, ki koristi prebavi, pa pospeši izločanje sluzi in blaži krče.
Ljubljančani namesto Italijanov
Z akcijo želijo seveda opozoriti na izolsko podeželje. Tudi tamkajšnji gostinci opažajo, da je v zadnjih dveh letih večini ljudi upadel standard. Najbolj se to pozna po osipu italijanskih obiskovalcev. “Ti predstavljajo le še petino naših gostov, čeprav so nekdaj prevladovali,” pravi Marijan Novak iz gostilne Korte. Mize zdaj polnijo Ljubljančani in drugi Slovenci. Napitnine dajejo nemško govoreči gostje. Spremenilo se je tudi povpraševanje. “Gostje naročajo manjše količine in izbirajo cenejše jedi, odločajo se za odprta vina,” navaja Sebastijan Kovačič iz Hiše Torkla. MIRJANA CERIN