Film se vrača v rojstni kraj
Z današnjim odprtjem tematske poti med Grahovim ob Bači in Koritnico se uresničuje želja domačinov po simbolični vrnitvi “njihovega” filma Na svoji zemlji v kraje, kjer je pred 65 leti nastajal. Tako kot takrat so tudi tokrat vaščani z vsem žarom sodelovali, strokovnjaki z različnih področij pa so s skromnim denarjem naredili več, kot bi kdorkoli lahko pričakoval.
Na Grahovem so ob spomeniku filmu Na svoji zemlji postavili tablo Kapitulacija! Dol s fašisti! Foto: Arhiv Baška Dediščina
GRAHOVO OB BAČI, KORITNICA > Na nekdanjem prizorišču snemanja filma Na svoji zemlji te dni mrzlično vrvi. Včeraj je domača dramska skupina pod hišo Pri Gasarju na Koritnici še zadnjič vadila antologijski prizor z boso igralko Milevo Zakrajšek, filmsko Angelco, ki jo nemški vojaki kot talko ustrelijo. Ta prizor so danes na Koritnici odigrali obiskovalcem popoldanske prireditve ob odprtju tematske poti s slavnostnim nagovorom na Grahovem ob Bači.
Na tem mestu sredi vasi stoji šesta od osmih tematskih tabel, ki obujajo spomin na glavna filmska prizorišča. Poimenovali so jo po besedah iz filma Sezula se bom, ker grem poslednjič po naši zemlji. Tematski poti sta pravzaprav dve, ena traja štiri ure hoda, druga malo čez dve uri. Ustvarjalci poti upajo, da bo poleg domačinov pritegnila čim več turistov. Obiskovalcem sta na voljo dve info točki, v prostorih KS in gostilni pri Brišarju, kjer si film lahko tudi ogledajo. Na pot bodo z atraktivnimi programi in povezavami povabili šolske skupine.
Kako so film snemali in kakšne vezi je ekipa spletla z domačini, so pripovedovali na športnem igrišču na Grahovem. Med zanimivostmi je denimo to, da so domačini na prošnjo režiserja Franceta Štiglica igralcem dali svoja razdrapana oblačila, igralci pa njim nova, ker se jim je videlo, da niso pristna.
Ideja o prvi slovenski poti na filmsko tematiko je vzniknila že pred leti, na razstavi ob 60. letnici filma, Ogrela je mnoge. Kot nosilec projekta, ki je vreden 47.000 evrov, se je izkazala tolminska občina, ki zalaga denar, dokler ne bo povrnjen iz EU sklada za razvoj podeželja. Del denarja oziroma 15 odstotkov bo sama dodala. Vodja projekta Alenka Zgaga iz Baške dediščine povezuje domačine in ostale sodelujoče. Tolminski muzej je že pred časom pripravil razstavo o filmu, prispevali so besedilo za zgibanko. Pridružil se je Slovenski etnografski muzej oziroma kustosinja za etnografski film Nadja Valentinčič Furlan, ki je avtorica besedil. Sodelujejo še številni filmske ustanove, TV, tolminska knjižnica, ki je poimenovana po pisatelju in scenaristu filma na svoji zemlji Cirilu Kosmaču, šole, društva. Svojstvene table sta oblikovala umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan in akademski slikar Žiga Okorn.
Skratka, v projektu, pri katerem je šel denar predvsem za materialne stroške, delali pa so v glavnem na, kot pravijo, etični pogon, se je sprostilo vsaj toliko pozitivne energije kot pred mnogimi leti na snemanju filma. NEVA BLAZETIČ