Do hrvaškega azila s poznavanjem Tita in Kostelićev
Hrvaška je objavila učni načrt ter program hrvaškega jezika, zgodovine in kulture, namenjena prosilcem za azil, starejšim od 15 let, ki nameravajo nadaljevati izobraževanje na Hrvaškem. Poleg osnovnega znanja hrvaščine bodo morali prosilci poznati pomembnejše hrvaške osebnosti, kot so Tito, Krleža in družina Kostelić.
Prosilci za azil na Hrvaškem morajo poznati tudi Tita
ZAGREB>Hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport od prosilcev za azil pričakuje, da se v šestih do devetih mesecih naučijo osnovno sporazumevati v hrvaščini v različnih življenjskih situacijah, kot so obisk pri zdravniku, v trgovini, restavraciji ali pri iskanju zaposlitve. Prosilci za azil imajo sicer enako pravico do izobraževanja kot hrvaški državljani.
Kulturno-zgodovinski del učnega programa med drugim obsega poznavanje hrvaških državnih simbolov, politično ureditev in administrativno razdelitev države, naštevanje sosednjih držav Hrvaške in razumevanje odnosa med Hrvaško in Evropsko unijo.
Naučiti se bodo morali tudi nekaj o hrvaški zgodovini, od prihoda Hrvatov na ozemlje, kjer je današnja država, do pomena domovinske vojne, ki je divjala v devetdesetih letih minulega stoletja. Odgovoriti bodo morali na vprašanje, zakaj Hrvaška praznuje dan neodvisnosti 8. oktobra, predvideno pa je tudi, da obvladajo osnovne geografske značilnosti Hrvaške.
Prosilci za azil naj bi se naučili tudi osnovnih podatkov o znanih osebnostih iz hrvaškega političnega, kulturnega, umetniškega in znanstvenega življenja. Med drugimi bodo morali poznati vrsto književnikov, od Marka Marulića in Ivana Gundulića preko Miroslava Krleže, Tina Ujevića in Iva Andrića do Ivana Aralice in Nedjeljka Fabria.
STA