Da je dobil Nobelovo nagrado, je izvedel od sosede

Letošnji Nobelov nagrajenec za fiziko, britanski profesor Peter Higgs, je za to, da je prav on dobitnik prestižne nagrade, izvedel s precejšnjo zamudo od sosede, ki ga je slučajno ujela na ulici in mu čestitala.

Letošnji Nobelov nagrajenec za fiziko, britanski profesor Peter Higgs, je za to, da je prav on dobitnik prestižne nagrade, izvedel s precejšnjo zamudo od sosede, ki ga je slučajno ujela na ulici in mu čestitala Foto: Denis Balibouse
Letošnji Nobelov nagrajenec za fiziko, britanski profesor Peter Higgs, je za to, da je prav on dobitnik prestižne nagrade, izvedel s precejšnjo zamudo od sosede, ki ga je slučajno ujela na ulici in mu čestitala Foto: Denis Balibouse

EDINBURGH > 84-letni Peter Higgs, ki si bo nagrado razdelil z Belgijcem Francoisom Englertom, nima mobilnega telefona.

Higgsa je na poti domov s kosila zagledala nekdanja soseda, nemudoma ustavila avtomobil in mu čestitala “ob veseli novici”. On jo je le zmedeno pogledal in vprašal, o kakšni novici govori. Sosedi je to, da je njen bivši sosed letošnji Nobelov nagrajenec za fiziko, pred tem povedala njena hčerka iz Londona.

“To se je obetalo dolgo časa”

Kmalu zatem je tudi iz drugih virov izvedel, kaj točno se je zgodilo. “Seveda sem več o tem slišal, ko sem se vrnil domov in začel brati sporočila,” je na novinarski konferenci na Univerzi Edinburgh, na kateri je prvič po torkovi objavi letošnjih nagrajencev za fiziko spregovoril za javnost, po pisanju britanskega BBC razkril Higgs.

Na vprašanje, kako se počuti kot dobitnik tako prestižne nagrade, je odgovoril: “Kako se počutim? Ja no, seveda sem navdušen in odleglo mi je v smislu, da je vsega konec. To se je obetalo dolgo časa.” Kot je pojasnil, mu je namreč nek star prijatelj že davnega leta 1980 povedal, da je bil nominiran za Nobelovo nagrado.

Kot je v torek v Stockholmu sporočil odbor za Nobelove nagrade, bosta Higgs in Englert nagrado prejela za teoretična spoznanja v zvezi s Higgsovim bozonom - tako imenovanim božjim delcem, ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja.

Teorija iz leta 1964

Leta 1964 sta namreč neodvisno eden od drugega predlagala teorijo o izvoru mase delcev. Njune ideje so bile nato pred kratkim potrjene z rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi.

Glede tega, ali bi morali skupaj s Higgsom in Englertom nagrado prejeti tudi raziskovalci v Cernu, se je vnela ostra razprava, saj mnogi menijo, da so bili ti po krivici izpuščeni. Škotski profesor je danes menil, da bi si znanstveniki v Cernu vsekakor zaslužili Nobelovo nagrado, a kot je opozoril, bo v organizaciji, kakršna je, zelo težko izbrati najbolj zaslužne posameznike.

STA


Najbolj brano