“Istrski brivec” med oljkami

Včeraj se je “istrski brivec”, velik in sodoben Vinakoprov stroj za obiranje grozdja francoskega proizvajalca Pellenc, prvič zapodil med oljke. V poskusnem oljčniku Egidia Žibra v dolini Dragonje so z njim obrali 300 sadik v intenzivnem nasadu.

SEČOVLJE > “Pred tremi leti sem posadil 300 sadik italijanskih sort v intenzivnem nasadu z razdaljo med drevesi dva metra in med vrstami štiri metre. Do te odločitve sem prišel po pogovorih s pokojnim Dušanom Mahnetom iz Vinakopra, ki je vodil nasad v Dragonji, kjer so najprej začeli s strojnim pobiranjem grozdja, in po temeljitem pogovoru z dr. Giuseppejem Fontanazzo ,” je povedal Egidio Žiber, ki v Parecagu in v dolini Dragonje obdeluje veliko oljkarsko-sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo. Sortni nabor, način sajenja in rezi ter oporo z eno žico in bambusovimi palicami ob vsakem dreveščku mu je predlagal ugledni italijanski oljkolog Giuseppe Fontanazza, v čigar opusu je tudi knjiga Intenzivno strojno oljkarstvo.

Ni romantike, a so prednosti

“Kot vidite, stroj oljk ne poškoduje nič bolj kot strojne grabljice,” je bil zadovoljen Žiber, ko je Marjan Vuk z velikim “istrskim brivcem” zajahal vrste na ravnici ob Dragonji. Razmišlja, da bo zasadili večji intenzivnejši nasad. “Izračunal sem, da bi v polni rodnosti s 1000 dreves, kolikor jih gre v omenjeni gostoti na en hektar, obral do šest ton oljk, stroj pa bi delo opravil v dveh urah,” pravi Žiber. Ker stroj izpihuje listje, so oljke takoj pripravljene za predelavo, poškodovane pa so malenkostno, podobno kot pri obiranju z električnimi ali pnevmatskimi grabljicami. Torej s kakovostjo oljčnega olja iz intenzivnega nasada, kjer so bile oljke pobrane strojno, načeloma ne bi smelo biti problemov.

Po Žibrovi oceni bi strojna ura stala približno 200 evrov, kar bi močno zmanjšalo poglavitni strošek v strukturi cene oljčnega olja, obiranje. Stroj pa je mogoče prirediti tudi za rez, še eno pomembno stroškovno postavko v oljkarstvu.

Dobri prvi vtisi

“Prvi vtisi so presenetljivo dobri,” je včeraj povedal Jadran Sever, ki vodi Vinakoprova posestva. Pravi, da bodo sedaj lažje razmišljali o morebitnih intenzivnih nasadih oljk in s tem o konkurenčnem nastopu na slovenskem tržišču oljčnega olja.

Sever je pojasnil, da stroj deluje tudi na zmernih nakloninah, saj so njegova hidravlično vodena kolesa avtonomna, krmiljenje pa skrbi, da je stroj vselej v ustreznem položaju. Za morebitno uporabo v oljčnikih pa bodo potrebne manjše izboljšave. Koliko bi stala komercialna raba stroja, ki ima delovno hitrost poldrugi kilometer na uro, doslej še niso razmišljali, ker ni bilo potrebe in povpraševanja. “Gotovo pa bi bilo dobrodošlo, da bi bil v pogonu tudi po končani trgatvi, bodisi v naših oljčnikih ali v najemu kje drugje,” je še povedal Sever.

Intenzivni nasadi za lažje ročno obiranje

Včerajšnji poskus odstira drugačen pogled na tukajšnje oljkarstvo. To je ekstenzivno, večino dela je opravljenega ročno oziroma s pomagali. Obrata v doktrini slovenskega oljkarstva seveda ne bo, morebiti pa bo zraslo nekaj oljčnikov, za katere oljkarjem ne bo potrebno prositi naokrog za pomoč pri obiranju, obenem pa bodo oljke lahko pobrane v optimalni zrelosti.

V Boljuncu ima oljkarska družina Starec tri intenzivne nasade, v katerih so oljke še bolj gosto sajene kot pri Žibru, na hektarju jih je približno 2000. “Ključ za odločitev o tovrstnih nasadih je bilo olajšanje obiranja,” pravi Paolo Starec in dodaja, da o strojnem obiranju niso razmišljali. Letos so v gosto zasajenem oljčniku obirali že tretjič, s kakovostjo pridelka pa so zadovoljni.

SAŠO DRAVINEC

---