Slovenci se največ odseljujejo v Nemčijo

V drugih državah članicah EU po podatkih iz popisov prebivalstva 2011 živi 44.000 slovenskih državljanov, največ v Nemčiji. Med njimi je šest odstotkov otrok in 15 odstotkov starejših od 65 let; med tistimi, ki so stari vsaj 15 let, je okoli 54 odstotkov zaposlenih in 41 odstotkov neaktivnih, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).

LJUBLJANA > Slovenija je do šestdesetih let 20. stoletja veljala za deželo odseljevanja. Sledilo je obdobje močnega priseljevanja iz drugih republik tedanje skupne države, ki je bilo večje od odseljevanja. Tudi po osamosvojitvi je bil selitveni prirast večinoma pozitiven, v veliki meri zaradi priseljevanja iz drugih držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije.

Od leta 2000 se je iz Slovenije vsako leto odselilo več njenih državljanov, kot se jih je vanjo priselilo. V največjem številu so se odseljevali v Nemčijo in Avstrijo, kjer se je vsako leto preselilo od 29 do 52 odstotkov odseljenih Slovencev. Natančnih razlogov za odseljevanje ni, gotovo pa so se odseljevali tudi zaradi iskanja novih priložnosti v tujini, izobraževanja, združevanja družin in drugo.

Največ Slovencev živi v Nemčiji, skoraj 24.000, kjer je petina starejših od 64 let, otrok pa je manj kot tri odstotke. Približno desetina se jih je v to državo priselila po letu 2000. Zaposlenih je 54 odstotkov, neaktivnih pa je 44 odstotkov. Demografska slika slovenskih državljanov v Nemčiji priča o daljšem obdobju migracij, ki tudi danes ohranjajo značaj zdomstva. Druga največja skupina slovenskih državljanov živi v Avstriji (nekaj čez 8000). Polovica se jih je v to državo priselila po letu 2000. Gre za kombinacijo tradicionalne in novejše emigracije iz Slovenije. Zaposlenih je sorazmerno veliko (60 odstotkov), neaktivnih pa 34 odstotkov, otrok je 13 odstotkov, starejših od 64 let pa je malo, morda tudi zaradi geografske bližine Avstrije in vrnitve v domovino po upokojitvi.

Zelo podobno kot za Avstrijo velja tudi za Italijo, kjer živi nekaj čez 2000 slovenskih državljanov, ki so večinoma zaposleni, starejših pa je pol manj kot otrok.

V Franciji je Slovencev manj kot 700. Val odseljevanja v Francijo je bil najmočnejši v medvojnem obdobju; številni od tistih so že umrli ali dobili francosko državljanstvo. V primerjavi s Slovenci v Nemčiji so tisti v Franciji tudi veliko starejši; tretjina jih je starih najmanj 65 let.

Na Švedskem živečih Slovencev je le nekaj manj kot tistih v Franciji, izseljevanje v to državo pa je bilo najmočnejše v 60. letih 20. stoletja, zato so slovenski državljani tam nekoliko mlajši in med njimi je tudi več aktivnih. Več kot polovica se jih je na Švedsko preselila po letu 2000.

Med države, v katerih živi nova slovenska emigracija z namenom zaposlitve v evropskih institucijah, sodi Luksemburg, kjer živi nekaj čez 400 Slovencev. Med njimi skoraj ni starejših od 65 let; skoraj 22 odstotkov je otrok, kar je najvišji delež med slovenskimi državljani v EU.

V Belgiji živi nekaj manj kot 900 Slovencev; 86 odstotkov jih je prišlo po letu 2000, starejših je malo, otrok je 16 odstotkov. “Novi emigranti” živijo tudi v Veliki Britaniji in v Španiji, kjer v prvi živi 1800, v Španiji pa 1600 Slovencev. Večina teh se je v ti dve državi priselila po letu 2000.

STA

---