Sadne kašice neprimerne kot samostojen obrok za dojenčke

Na mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave so v primerjalnem ocenjevanju jabolčnih kašic desetih proizvajalcev ugotovili, da je le en izdelek narejen izključno iz jabolk, so sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije. Strokovnjaki opozarjajo, da sadne kašice zaradi naravno prisotnega sladkorja ne smejo biti edina prehrana za dojenčke.

LJUBLJANA > V ocenjevanje so na omenjenem mednarodnem inštitutu vključili deset vzorcev najbolj priljubljenih jabolčnih sadnih kašic poznanih blagovnih znamk otroške hrane. Ugotovili so, da je le en izdelek narejen izključno iz jabolk, trem pa je poleg jabolk dodan še vitamin C. Ostali izdelki vsebujejo še druge sestavine, najpogosteje sta to riževa moka in voda.

Iz seznama sestavin lahko potrošniki že sami hitro ugotovijo, da je sestava sadnih jabolčnih kašic lahko zelo različna. Sadje predstavlja od dobrih 50 do 100 odstotkov izdelka, je pojasnila prehranska strokovnjakinja Nika Kremić. Kašice vsebujejo največ ogljikovih hidratov, malo beljakovin in maščob ter približno en gram prehranskih vlaknin na 100 gramov kaše, so pojasnili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

"Večina analiziranih kašic vsebuje fruktozo iz jabolk in jabolčnega soka. En izdelek pa ima dodan tudi sladkor, kar še poveča količino sladkorjev v kašici, ki kot dodatek niso dovoljeni za dojenčke v večji količini, kot bi ga dojenček dobil v tem obroku z materinim mlekom," je opozorila Kremićeva.

Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedal, da je po smernicah zdravega prehranjevanja dojenčkom dodani sladkor v prehrani odsvetovan, saj ne prispeva k vnosu pomembnih hranil. Sadne kašice brez dodanega sladkorja, zlasti v kombinaciji žiti ali zelenjavo, so lahko dopolnitev prehrane, nikakor pa ne smejo biti edina prehrana, saj lahko vsebujejo veliko naravnega sladkorja iz sadja, je še razložil.

Veliko proizvajalcev otroške hrane izkorišča naravno preferenco sladkega okusa in dodaja sladkor v prehrambene izdelke, kar za otroke ni primerno. Pozneje jih je namreč mnogo teže odvaditi od preveč sladkih živil. Malim otrokom smemo ponuditi sladkor v koncentrirani obliki, na primer sladoled, le občasno in v manjših količinah.

Predvsem pa otrokom hrano sladkim okusom po Gregoričevah besedah ponudimo čim pozneje oz. šele takrat, ko bo otrok spoznal in osvojil raznovrstne okuse zelenjave in sadja. Omejevanje sladkih živil in pijač na silo pri otrocih namreč ni uspešna metoda.

STA

---