S plemenitim ciljem okoli Sredozemlja

Huw Kingston, Britanec, ki živi v Avstraliji, zadnjega četrt stoletja uživa v potovanjih, a takih, ki imajo poleg osebnega zadovoljstva tudi dobrodelno noto. Pred dnevi se je mudil tudi v Sloveniji. Tokrat si je zadal v letu dni obkrožiti Sredozemlje, na poti pa zbira denar za otroke v vojnah.

Huw Kingston s kajakom, kolesom in peš na dobrodelni poti
Huw Kingston s kajakom, kolesom in peš na dobrodelni poti 

MILJE > Začel je 26. aprila v Galipoliju v Turčiji in s kajakom prišel do Moščeničke Drage. Pot iz Istre v Milje, kjer smo ga srečali, pa je prekolesaril. “Na poti spoznavam krasne ljudi. Italija je osma država, pred mano jih je še 12, da se 25. aprila prihodnje leto vrnem v Galipoli.” 25. april je v Avstraliji poseben dan, praznik, tako imenovani Anzac dan v spomin na leto 1915, ko so se vojaki iz Avstralije in Nove Zelandije izkrcali na turški obali, da bi zavezniškim silam v Galipoliju pomagali premagati Turke, povezane z Nemci. V prvem boju nove avstralske vojske je padlo 10.000 avstralskih vojakov. “Prihodnje leto bo 100. obletnica te bitke. Če bo vse prav, je moj načrt, da se ravno na ta dan vrnem v Galipoli.”

To je preteklost, a Kingston se še raje obrača v prihodnost. “Sodelujem z veliko nevladno organizacijo Save the Children. Zbrani denar želim nameniti izključno dejavnosti, ki je posvečena posledicam vojn. Še posebej za Sirijo, kjer pol milijona otrok čuti vpliv vojne. 12.000 otrok je bilo ubitih. Upam, da bom zbral 100.000 evrov za Save the Children,” pravi. Denar zbira na več načinov. En je resen: zbiranje donacij prek spletne strani. Drugi je pa kot nekakšen monopoli: lahko “kupite” državo, skozi katero potuje. “Moja žena je na primer kupila Slovenijo. Za 1000 dolarjev. Bila je kar poceni, ker ste majhni. Monako pa je bil kljub majhnosti dražji. Upam, da bom na tak način zbral še okoli 50.000 dolarjev. Še vedno lahko kaj kupite. Nihče še ni kupil Hrvaške. Če želi kdo od vaših bralcev dobiti Istro nazaj, lahko to storite še s humanitarno noto,” se šali Kingston, očitno dobro podučen o zgodovini krajev, skozi katere potuje.

S kajakom ob Libiji ne sme

A potovalni zalogaj ni majhen. “Potrebujem veliko sreče in zdravja. Nisem več tako mlad. V minulih mesecih je bilo fantastično, tudi zaradi poletja, a pred mano so tudi zimski meseci, ko razmere ne bodo prijazne. A tudi zadnji teden sem na Jadranu doživel hude nevihte, tista na Lošinju pa je bila ena najhujših neviht, kar sem jih videl v življenju. Na srečo ponoči, ko nisem bil v kajaku,” pravi.

A vreme ni edino, čemur se mora prilagajati: sprva je nameraval obiti Malto in Ciper, ker sta mu bila otoka preveč s poti. Zdaj se je izkazalo, da verjetno ne bo smel prečkati morja ob Libiji. “V tem trenutku bi bil verjetno nor in tvegan obisk Sirije. To je res žalostna zgodba.”

Huw Kingston je zdaj že kje v Alpah. Malce po slovenski, malce po italijanski strani, je načrtoval ob postanku v Miljah.

Pijte vodo iz pipe!

Opazili smo, da v lokalu ni želel vode v steklenici.

“Z ustekleničeno vodo oziroma vodo v plastenkah imam velik problem. Tudi v teh mesecih, ko sem s kajakom obplul Jadransko morje, sem videl, zakaj moram vztrajati pri ozaveščanju. Plastika je velik onesnaževalec prečudovitega morja in plaž,” pravi Kingston, ki je v svojem domačem kraju v Avstraliji s pomočjo lokalnih oblasti dosegel, da so prvo mesto na svetu, kjer ne prodajajo vode v plastenkah. “Imamo pa veliko javnih pip, fontan. Ljudje si lahko v svoje steklenice v lokalih natočijo vodo iz pipe. Tudi v Sloveniji in na Hrvaškem pijete odlično vodo, ki priteče iz pip zastonj. Zakaj bi denar zapravljali za plastenko, ki je narejena iz nafte in nato konča nekje zavržena?”

TJAŠA ŠKAMPERLE,

Radio Koper


Najbolj brano