Tržačan sodeloval v zgodovinskem podvigu

Laboratorij Philae, ki se je dopoldne ločil od sonde Rosetta, je popoldne uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva in zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije (ESA).

Tržačan Marco Fulle je tudi sodeloval pri zgodovinskem podvigu Foto: Vir: Il Piccolo
Tržačan Marco Fulle je tudi sodeloval pri zgodovinskem podvigu Foto: Vir: Il Piccolo

DARMSTADT > V centru za nadzor te misije v nemškem Darmstadtu je uspešen pristanek sprožil bučno veselje. Mnogi strokovnjaki današnji zgodovinski podvig primerjajo s pristankom na Luni.

Slovenija je v uspehu udeležena le posredno. Ni namreč polnopravna članica Ese, temveč le sodelujoča. Pri podvigu pa je sodeloval tudi Tržačan Marco Fulle, sicer astrofizik v tržaškem astronomskem observatoriju, ki je kot tako imenovani "interdisciplinary scientist" koordiniral operacijo Rosetta, soupravljal pa je tudi kamere Osiris in aparat Giada, ki je analiziral prah ob pristanku na kometu, piše Il Piccolo.

"Smo na kometu," je malo po 17. uri po srednjeevropskem času sporočila ESA, takoj potem ko je iz vesolja dobila potrdilo, da se je vse izteklo po načrtih.

"Zagotovo lahko potrdimo, da je laboratorij na površju. Ne bi mogli biti bolj zadovoljni," je kmalu zatem dogodek opisal direktor operacij vesoljskih plovil pri ESA Andrea Accomazzo.

"Gre za velik korak za človeško civilizacijo," pa je dejal generalni direktor agencije Jean-Jacques Dordain. "Naša ambiciozna misija si je zagotovila mesto v zgodovinskih knjigah. Z Rosetto odpiramo vrata izvoru Zemlje in prispevamo k boljšemu razumevanju naše prihodnosti," je dodal.

Zgodovinski pristanek na kometu s premerom nekaj več kot štiri kilometre je sicer potekal več kot 510 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Signal o pristanku je zato do Zemlje potoval skoraj pol ure.

Rosettino misijo, ki je stala kar 1,3 milijarde evrov, so odobrili že davnega leta 1993. Sondo so v vesolje izstrelili leta 2004. V dobrem desetletju je prepotovala več kot 6,5 milijarde kilometrov in se nato avgusta letos utirila v orbito kometa. Rosetto so poimenovali po kamnu iz Rosette, ki so ga pred več kot 200 leti našli v delti Nila in na katerem so bili napisi v staroegipčanskih hieroglifih in grščini, s pomočjo katerih so razvozlali hieroglife. Philae so poimenovali po obelisku, ki je prav tako pomagal pri dešifriranju hieroglifov. Rosetta bo sedaj še naprej spremljala komet in ga preučevala z 11 instrumenti, ko bo ta skupek ledu in prahu potoval proti Soncu ter se mu prihodnje leto približal na najmanjšo razdaljo.

A pristanek ni minil povsem brez težav. Laboratorij bi se moral na komet pritrditi s harpunami, ki pa se niso izstrelile, kot bi se morale. Laboratorij se je zato v komet pogreznil le za štiri centimetre. Na agenciji razmišljajo, da bi harpuni izstrelili naknadno, sedaj ko je Philae že na površju kometa.

Laboratorij Philae v velikosti hladilnika, ki vsebuje deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa, je na kometu pristajal sedem ur, potem ko se je dopoldne ločil od Rosette.

Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo.

STA


Najbolj brano