Odkrili življenje 2500 metrov pod morskimi tlemi

Mikroorganizmi so očitno mojstri preživetja v neprijaznih okoljih. Znanstveniki so namreč okoli 2500 metrov pod morskimi tlemi odkrili enoceličarje. Anaerobne bakterije se prehranjujejo s premogom, ki ga spreminjajo v metan in so presenetljivo podobne mikrobom, ki živijo v gozdovih, poroča znanstvena revija Science.

WASHINGTON > Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Fumia Inagakija z japonskega inštituta za raziskovanje morja Jamstec in Kaia-Uweja Hinrichsa s centra za morske okoljske znanosti na bremenski univerzi je pred obalo Japonske v morsko dno vrtala globoko kot še nikoli pred tem.

Z japonsko raziskovalno ladjo za vrtanje Chikyu so leta 2012 pred polotokom Shimokita vrtali vse do globine 2466 metrov pod morskimi tlemi in odvzete sedimente potegnili na površje. Ugotovitve so zdaj objavili.

Celice podobne mikrobom, ki živijo v prsti v gozdovih

Prvi primerki mikroorganizmov s teh globin so se izkazali za presenetljivo običajne. Te celice so podobne mikrobom, ki živijo v veliko bolj nezahtevnih habitatih na zemeljskih tleh - v prsti v gozdovih.

“To je, kot da bi odšel na Pluton, in tam videl McDonald's,” je ugotovitve za revijo Science komentirala mikrobiologinja z univerze v ameriškem Delawaru Jennifer Biddle, ki sicer ni sodelovala pri preiskavi.

Biologinja Julie Huber z morskega biološkega laboratorija v ameriškem Woods Holu, ki ni sodelovala v raziskavi, je potrdila, da nikoli doslej niso živečih organizmov odkrili na takšnih globinah. Dosedanji rekord je bil 1922 metrov, v spletni izdaji navaja nemški Spiegel.

Ugotovitve znanstvenikov nakazujejo, da bi odkrite bakterije lahko izvirale z območij, ki so pred milijoni let potonila pod morjem. Organizmi so očitno 20 milijonov let preživeli v morskih tleh.

Sledi potopljenih gozdov so odkrili v okolici mikrobov - v globini ležijo metre debele plasti premoga. Nastale so iz kopenskih rastlin, ki jih je po odmrtju prekril pesek in jih vedno bolj stiskal, vse dokler se niso spremenile v premog. Toplota Zemlje življenjski prostor mikrobov ogreva na 60 stopinj Celzija, so še zapisali znanstveniki.

Premog spreminjajo v metan

Metan v sedimentih kaže, od česa organizmi živijo. V laboratoriju so raziskovalci poustvarili okolje morskih globin in tudi tam so mikrobi premog spreminjali v metan. Analiza dedne zasnove teh bitij pa je pokazala, da so si v sorodu z enoceličnimi bakterijami, ki so jih že drugod odkrili v plasteh premoga, še izpostavlja Spiegel.

Raziskovalci domnevajo, da se v globinah nahaja največji povezan ekosistem na Zemlji. Po mnenju Fredericka Colwella z univerze v Oregonu gre očitno za jedrno skupino mikrobov, ki se pojavlja na različnih krajih.

Še posebej je raziskovalce presenetila starost nekaterih mikrobov. Življenjsko nujen premog enoceličarji predelujejo tako počasi, da se lahko delijo le vsakih 100 do 500 let. Zdijo se mrtvi, a so vendarle živi, so navedli raziskovalci.

STA

---