Modul Schiaparelli poslal podatke, a ni znano, ali je preživel pristanek na Marsu

Evropski modul Schiaparelli je v sredo pristal na Marsu, Evropska vesoljska agencija (Esa) pa je danes potrdila, da je z njega tudi prejela podatke. Še vedno pa ne vedo, ali je Schiaparelli “preživel” pristanek, poročajo tuje tiskovne agencije.

DARMSTADT > Esa je že v sredo sporočila, da je modul pristal na rdečem planetu, a vse do današnje novinarske konference ni bilo jasno, ali so tudi prejeli podatke z modula. Danes so potrdili prejem podatkov, njegova usoda po pristanku pa še ni znana.

Na današnji novinarski konferenci v evropskem centru za vesoljske operacije v nemškem Darmstadtu je vodja misij na planete pri Esa Andrea Accomazzo pojasnil, da je modul do določene faze pristanka deloval brezhibno, po sprožitvi padala pa se “ni obnašal v skladu s pričakovanji”. Trajalo bo še nekaj časa, preden bodo obdelali vse podatke. Dodal je, da so pomembni vsi podatki, ki so jih prejeli.

Na vprašanje, kako verjetno je, da je modul po pristanku še cel, je generalni direktor Ese Jan Woerner odgovoril: “Ne vemo”. Najprej bodo morali obdelati podatke, da bi to ugotovili.

600-kilogramski modul ima v notranjosti posebno strukturo, ki naj bi ublažila padec na Marsu po šestminutnem potovanju skozi njegovo atmosfero.

Schiaparelli, poimenovan po italijanskem astronomu iz 19. stoletja, naj bi po načrtih več dni meril podnebne razmere na rdečem planetu, tudi sezonske peščene nevihte, in pripravil teren za prihod vesoljskega raziskovalnega vozila, tako imenovanega roverja, ki naj bi proti Marsu poletelo v drugi fazi projekta leta 2020. Opremljen je z baterijami, ki bi predvidoma zdržale dva do tri dni. V tem času naj bi Schiaparelli pošiljal podatke na Zemljo.

V Esi imajo kljub temu nekaj razlogov za veselje, saj se je sonda TGO (Trace Gas Orbiter), na kateri so modul poslali na Mars, v sredo utirila v orbito planeta, kot je bilo predvideno. Sonda, opremljena z visokotehnološkimi instrumenti, bo fotografirala Mars in analizirala njegovo ozračje.

Eden od ciljev misije je analiza metana, ki ga na Zemlji v veliki meri ustvarjajo živi mikrobi, sledove tega plina pa so zaznali že med prejšnjimi misijami na Marsu. TGO bo metan na Marsu preučil podrobneje kot pretekle misije in poskušal dognati njegov izvor.

Gre za skupen projekt ruske vesoljske agencije Roskozmos in Ese ExoMars 2016, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali na Marsu obstaja življenje. Gre za prvi poskus Ese, da bi pristali na Marsu po neuspelem poskusu Beagla 2 leta 2003.

STA

---