“Brez Primorskih novic ne gre!” (foto)

Primorske novice danes praznujejo 69. obletnico. Uredništvi v Kopru in Novi Gorici so preplavili naši zvesti bralci in drugi obiskovalci, ki so si prišli ogledat, kako nastaja njihov najljubši časnik.

Odpri galerijo

Pred vhodom v palačo Tarsia v Ulici OF 12, kjer domuje koprski sedež Primorskih novic, je že zgodaj dopoldne zadišalo po pečenih kostanjih. Po krajši pogostitvi v vhodni avli in klepetom z ustvarjalci Primorskih novic so se obiskovalci v dveh dkupinah udeležili vodenega ogleda hiše.

Štefka Čamernik in mož sta na obisk Primorskih novic prišla iz Izole, kjer preživita približno šest mesecev, preostanek leta pa sta v Dragomerju. “Ko naju z možem ni v Izoli, soseda spravi najin izvod Istre, da ga gotovo dobiva, ko prideva spet na morje. Primorske novice pa kupujeva kar v trafiki. Saj so tudi drugi časopisi, a če hočeš kaj več kot kriminal in krvave zgodbe, brez Primorskih novic ne gre.” V časopisu sledi vsem, še posebej pa temam, kot so sonaravno vrtnarjenje, različni nasveti in naši akciji Primorski vrtiček.

Melanja Guralj iz Kopra redno in skrbno prebira Primorske novice: “Pohvalila bi, da ste vpeljali novo rubriko Majhne rešitve za velike težave. Vidim pa, da se ljudje še niso opogumili, da bi se pogosteje oglašali. Prava škoda. Rada se ustavim na straneh enigmatike, še posebej uživam pri reševanju sudokuja.”

S Primorskimi novicami je že od mladih nog povezan Jože Petek. “Sin partizana Jožeta Petka, borca Tomšičeve brigade, ki je pa del v vojni. Moj očim pa je bil Stane Škrabar,” se je predstavil. Stane Škrabar - Braškar je bil med vojno urednik partizanskih časopisov, v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja urednik časopisa Slovenski Jadran v Kopru, leta 1963 pa je od blizu spremljal tudi združitev Slovenskega Jadrana z novogoriškimi Primorskimi novicami v vseprimorski časopis. “Pri nas sta bila Slovenski Jadran in Primorske novice vedno na mizi in jaz to povezanost s tem časopisom čutim še danes,” pravi Jože Petek. Škrabar je bil tudi direktor Primorskega tiska. “Prav on je bil zaslužen, da smo pri nas dobili lepo natisnjene barve.”

Nekateri bralci so prinesli tudi kakšno dobronamerno pripombo. Oblikovalec iz Pirana Aleš Lenassi, denimo, pravi, da je zelo pomemben del časopisa Modri vodnik prireditev. “Predlagam, da ga naredite bolj preglednega, saj se zdaj kdaj težko znajdemo,” pravi.

Na desetine ljudi se je že zvrstilo tudi na uredništvu PN v Novi Gorici na Delpinovi 12, več kot kadarkoli doslej. Živahno je bilo že pred 9. uro. Tam nas je Milan Mladovan iz Ozeljana prijetno presenetil z zanimivo fotografijo iz sredine sedemdesetih let, na kateri je poleg njega in dveh znancev tudi Mirko Ličen. Prepih, kot se ga še vedno spominjajo naši zvesti bralci, je bil pravi “terenski reporter”, ki se v uredništvo nikdar ni vrnil brez zanimive teme. Milan ga je poznal in z njim prijateljeval. Hči Mirka Lična Katica Pavlin iz Ozeljana pa nam je ob dnevu odprtih vrat prinesla darilce, kvačkano vrtnico.

Dan odprtih vrat pa ni bil le priložnost za spoznavanje med bralci in ustvarjalci časopisa, temveč tudi za intenzivno in zanimivo razpravo o kakovosti življenja v Sloveniji danes in o najrazličnejših odprtih vprašanjih, ki zadevajo našo sedanjost in prihodnost.

Z bralci smo poklepetali o prihajajoči 70. obletnici Nove Gorice, ki bo hkrati tudi 70. jubilej PN. O razvojnih uspehih in porazih mesta, o izginjajoči industriji, dilemah okrog uporabe italijanskega jezika v trgovinah in angleškega na univerzah. O prometu v mestu in o ekoloških temah ter o tem, kako se občina in države odzivajo na potrebe različnih skupin prebivalstva: otrok, mladih, zaposlenih, upokojencev.

Nekaj kritičnih in pohvalnih besed je bilo seveda tudi o sodobnem novinarstvu. Večina bralcev pogreša predvsem več dobrih zgodb in pozitivnih novic ter več poglobljenega, analitičnega branja. Torej člankov, ki bi jim ne le poročali o dogajanju, temveč bi ga pomagali razložiti in razumeti.

Vse to ob tradicionalni primorski praznični jedi: odličnih kuhanih štrukljih.

Uredništvo

---