Beg na male ekrane

Film je upognil koleno pred televizijo. Kakovostne televizijske nanizanke in nadaljevanke uglednih režiserjev in igralcev so razstoličile kinematografski film in prevzele primat v popularni kulturi. “Ustvarjalci serij se vse bolj zavedajo, kaj in kako je potrebno delati. Scenarizem je obrt,” je povedal poznavalec produkcije Boštjan Gorenc - Pižama.

LJUBLJANA > V času, ko je televizija v zabavni industriji štela za drugorazredno občilo in so ameriški sen živele le filmske zvezde, so televizijski igralci obstajali zgolj v svojem liku.

Uspešen skok pa je, denimo, naredil George Clooney, ki je začel kot igralec v televizijski nadaljevanki Urgenca. Svojo kariero sta na malih zaslonih začeli Jennifer Aniston, ki je deset let igrala v nanizanki Prijatelji in Melissa McCarthy, najbolj poznana po svoji vlogi v nadaljevanki Midve z mamo. O pogojni zmagi televizije nad filmom priča obrnjeni tok hollywoodskih selitev. V begu možganov z velikih na male zaslone je nazadnje sodeloval Kevin Spacey, ki je lani prevzel vodilno vlogo v nadaljevanki Hiša iz kart. “Velikih imen, ki so v filmu že dosegla neko stopnjo slave in prepoznavnosti, ni več strah ne sram vrnitve na televizijo. V Ostalih (The Leftovers) igrata Liv Tyler in Christopher Eccleston, ki se je v serijo vrnil prvič po nadaljevanki Doktor Who,” je spomnil Boštjan Gorenc - Pižama. Preporod je z nadaljevanko Mamin dan doživela tudi slovenska serija. Nanizanko je režiral Matevž Luzar, režiser filmske uspešnice Srečen za umret in nastajajočega filma Dekleta ne jočejo.

Zanimiv eksperiment slovenske produkcije je tudi Življenje Tomaža Kajzerja. Ustvarjalci serije so vsak del naredili kot mali film in se tako izognili težavam s kontinuiteto in daljšimi psihološkimi zasnovami likov. “Nadaljevanka je pomemben korak naprej do tega, v kaj bi se z določeno podporo slovenske nadaljevanke lahko razvile. Gremo v pravo smer,” je povedal Gorenc.

Iz kinematografov pred televizijske sprejemnike visoke ločljivosti je prebežalo tudi občinstvo. “Pri nas je to mogoče še bolj očitno, ker imamo dokaj slabo kino ponudbo. Večino filmov res dobimo istočasno, močno pa šepa infrastruktura slovenskega kina.Kvalitetne serije dosegajo tudi ljudi srednje-starejše generacije, ki ne obvladajo brskanja po raznih piratskih zalivih,” je še dodal Gorenc.

STA

---