Algoritem, ki prepozna celo posamezna drevesa
Zanimivosti
08. 01. 2015, 10.58
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 18.55
Raziskovalcem na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je uspelo razviti izjemno natančen algoritem za razpoznavo objektov.
Nekoč bomo zmožni za vsako drevo v Sloveniji ugotoviti njegovo rast, njegov razvoj skozi čas in ugotavljati, zakaj na določenih območjih drevesa rastejo hitreje in koliko hitreje, eno od možnosti uporabe algoritma opisuje raziskovalec Domen Mongus. Foto: STA
MARIBOR
> Z njimi lahko v podatkih iz laserskih merilnikov razpoznajo stavbe, teren in celo posamezna drevesa. Trenutno so njihovi algoritmi najnatančnejši na svetu.
Algoritme so razvili v laboratoriju za geometrijsko modeliranje na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Namenjeni so natančni obdelavi podatkov iz laserskih merilnikov Lidar, ki se uporabljajo v geodeziji in se namestijo na letalo ali helikopter s katerega nato z natančnostjo nekaj centimetrov zajamejo tridimenzionalno sliko površja.
Spremljajo lahko tudi poplave
Zajeti podatki predstavljajo zgolj množico nepovezanih točk, pojasnjuje raziskovalec Domen Mongus. Za izdelavo uporabnih 3d-modelov površja jih je zato treba smiselno povezati in v njih prepoznati različne elemente - tla, zgradbe, drevesa in podobno.
Več o algoritmu: https://krog.sta.si/2089467.
S takšnimi algoritmi je nato mogoče spremljati razvoj velikih geografskih območji. “Ugotavljamo lahko, kaj so kateri objekti, koliko hiš je bilo zgrajenih, kako se razvija vegetacija, kako hitro rastejo drevesa. Spremljamo lahko tudi velike spremembe na terenu ter izvajamo raznorazne simulacije, kot so simulacije poplav ali nadzor zemeljskih plazov,” pojasnjuje Mongus.
Njihovi algoritmi so glede na uradne rezultate mednarodne organizacije za daljinsko zaznavanje ISPRS najbolj natančni na svetu - njihova natančnost po besedah Mongusa sega nad 97 odstotkov, kar pomeni, da se v povprečju zmotijo pri manj kot treh odstotkih točk terena.
Razpoznajo lahko posamezne krošnje
Natančnost algoritmov omogoča celo razpoznavo posameznih drevesnih krošenj in določitev njihove višine, če pa meritve ponavljamo, lahko opazujemo celo razvoj drevesa.
“To pomeni, da bomo nekoč zmožni za vsako drevo v Sloveniji ugotoviti njegovo rast, njegov razvoj skozi čas in ugotavljati, zakaj na določenih območjih drevesa rastejo hitreje in koliko hitreje,” eno od možnosti uporabe opisuje Mongus.
STA