Zabavno zlobni Iznogud

Njegova najbolj znana sinova sta seveda Asterix in Lucky Luke, a kdor spozna še tretjega, “ta zlobnega” brata, Iznoguda, si ne more pomagati - vzljubi ga, zloba gor ali dol.

Da, vsem trem neumrljivim stripovskim junakom je besede na jezik polagal isti Parižan, prezgodaj umrli René Goscinny (1926-1977). Hitrega revolveraša Luckyja Luka je risal Maurice De Bevere - Morris (1923-2001), galskega junaka Asterixa pa še dolgo po Goscinnyjevi smrti danes 90-letni Albert Uderzo.

Ko je z Goscinnyjem za mizo sedel Jean Tabary (1930-2011), so se rojevale krajše, bolj zgoščene, a ostre zgodbice, v katerih ima glavno besedo antijunak, ki - kakor pove že njegovo ime v spačeni angleščini - “ni dober”. Iznogud, podli, zahrbtni, povzpetniški, zabavno zlobni vezir, v starodavnem Bagdadu spletkari zoper blagega, butastega in sila lenega kalifa. Zanimivost: sprva je bil naslovni junak prav dobri kalif, šele pozneje sta avtorja v središče postavila zlobneža - in doživela velik uspeh.

René Goscinny: Veliki vezir Iznogud, ilustriral Jean Tabary, prevedel Mitja Roner, Graffit, 52 strani, cena 15,95 evra (trde platnice).

Slovenci smo Iznoguda spoznali pozno, smo pa zato v minulih devetih letih dobili že sedem zvezkov z njegovimi epizodami. In kot osmega zdaj dobivamo - prvi del, v izvirniku izdan leta 1966. Iznogud že v prvih šestih epizodah ponavlja svoj večni refren: “Hočem biti kalif namesto kalifa!” Že od začetka mu je v pomoč zvesti pomočnik Abis Mehrad in prav tako že kar takoj se Iznogud ujame v vse lastne pasti, polne duhov, velikanov, dvojnikov, vladarjev sovražnih dežel ...

Bolj odraslim bralcem veliko veselja nudijo aluzije na sodobno družbo in besedne igre, pri katerih se izvrstno obnese tudi slovenski prevajalec - v enega od oblačkov denimo vplete celo nekaj Prešernovih verzov iz Zdravljice.

Najstarejše epizode odpirajo tudi okno v začetek stripa, ki se je pozneje še razvil in postal drznejši. Kakor bi se na križišču srečali Tisoč in ena noč, Območje somraka in Monty Python. AG


Najbolj brano