Modrost za pod borovce

V najboljšem pomenu te besedne zveze, seveda. Knjiga, ki je dovolj zanimiva, pestra, humorna, napeta in tekoča, da jo lahko beremo na plaži, še zdaleč ni neumna. Nasprotno: morda se je je dobro lotiti med počitnicami tudi zato, da imamo potem čas za mirno tuhtanje.

Da bi ljudje razmišljali o nekaterih pomembnih vprašanjih, povezanih z našo prihodnostjo, je tudi, kot zapiše v zadnjih poglavjih, osrednji cilj in namen avtorja, ki torej bolj kot odgovore na vprašanje, kaj človeško raso čaka v prihodnosti, ponuja izhodišča za razpravo. Izhodišča, ki delujejo. Tako na znanstvenih okroglih mizah, v političnih kabinetih in televizijskih oddajah kot med prijatelji na poletnem pivu. Trditve, kot so: “Za povprečnega Američana in Evropejca je družba Coca-Cola veliko nevarnejša od Al Kaide” ali “Nesmrtnost zelo očitno prihaja v modo” so pač idealne iztočnice za duhovit pogovor.

A Homo deus je veliko več kot le dolga spretna besedna igra. 41-letni zgodovinar iz Haife, ki je doktoriral na Oxfordu, zdaj pa že nekaj let predava na domači univerzi, je z novim delom zapisal logično nadaljevanje svoje prve knjige, Sapiens, kratka zgodovina človeštva, s katero je povsem nepričakovano dosegel globalni uspeh. “Mislil sem, da bo to knjiga za študente na moji univerzi,” je v intervjuju za Primorske novice povedal ob izidu slovenskega prevoda. In že takrat razmišljal tudi o tem, kaj izjemni živalski vrsti, ki se je razvila v prevladujočo na planetu, prinaša prihodnost. Kljub temu da je težav še veliko, razmišlja v Homo deus, smo vendarle uspeli zmanjšati posledice epidemij, lakote in vojn. Torej treh težav, ki so bile dolga stoletja na vrhu civilizacijskega seznama prioritet. V tem smislu je Harari optimist, do neke določene mere moč znanosti in tehnologije celo idealizira. A se hkrati sprašuje, kaj bo na vrhu seznama našega prihodnosti. Bomo iskali nesmrtnost, večno srečo in božansko moč? Ter predvsem: kako bomo to počeli in kakšne bodo posledice naših prizadevanj? Veliko vprašanje sedanjega trenutka, meni Harari, so digitalni algoritmi ali, po domače, umetna inteligenca. Bomo ljudje v iskanju vse hitrejših in lažjih poti do ugodja izenačili vse algoritme, pa naj bodo biološki ali digitalni? In če bomo to storili, bomo preživeli? VH

Yuval Noah Harari: Homo Deus, Kratka zgodovina prihodnosti, Mladinska knjiga, prevedla Polona Mertelj, 432 strani, cena 32,96 evra.

---