Ljubezen, nesporazumi, smrt

Očitno bo kar držalo, Severni sij iz leta 1984 je in ostaja osrednje delo Jančarjevega mogočnega opusa - njegov glavni junak Erdman je pred sedmimi leti skoraj neopazno švignil skozi To noč sem jo videl, na Severni sij pa se navezuje tudi pisateljev novi roman In ljubezen tudi.

 Foto: Andraž Gombač
Foto: Andraž Gombač

Nesmiselno nasilje, banalnost zla, zgodovina, ki tre ljudi, revolucija, ki žre svoje otroke ... Vse to ostaja v fokusu Draga Jančarja (1948), našega prvega živečega pisatelja, ki izjemno ustvarjalno kondicijo izkazuje tudi v novem romanu, s katerim se vrača v rodni Maribor. Nadaljuje, kjer je končal v Severnem siju - tam je mojstrsko slikal tesnobno predvojno vzdušje, tokrat pa pripoved prične s črno-belo fotografijo, objavljeno na naslovnici: sredi živahne mariborske ulice pod napisi v nemščini stojita vitki dekleti; ena od njiju se ozira za mimoidočim moškim v esesovski uniformi.

Navidez nepomemben prizor se v pisateljevi domišljiji, podkrepljeni s pripovedmi, ki jih pomni iz otroštva, razraste v vznemirljivo sago, zgoščeno v vešče napisan roman. Ne sicer tako domiselno kakor To noč sem jo videl (2010), kjer je sorodno pripoved o ljubezni, trpinčenju, trpljenju, ubijanju in umiranju v času vojne z različnih koncev osvetljevalo in jo postopoma razvijalo pet pripovedovalcev, raznolikih udeležencev dogajanja.

Drago Jančar: In ljubezen tudi, Beletrina, 351 strani, cena 27 evrov.

Tokrat nad “junaki” bdi vsevedni pripovedovalec, ki se v postmodernistični maniri celo pojavi v stranski vlogi - pravzaprav se ne, saj sivolasa gospa leta 1984 v polprazni mariborski knjigarni ne dočaka literarnega večera z avtorjem novega romana Severni sij. Knjigarno zapusti prej, saj jo je presunila knjiga, ki jo je bila po naključju potegnila s police - Byronovi stihi v Menartovem prevodu pripovedujejo o ljubezni, ki se je utrudila. Odprejo staro rano, zgodbo o ljubezni, ki jo je nasilno pretrgala vojna, o nizu nesporazumov, ki so v okupiranem Mariboru in pohorskih gozdovih botrovali mračnim usodam tako med “našimi” kakor “njihovimi”. In ljubezen tudi z ljubezenskim trikotnikom nekoliko spominja tudi na roman Katarina, pav in jezuit, ki ga je Jančar leta 2000 postavil v daljno preteklost, ob glavnih likih pa niti tokrat ne manjkajo spretno portretirani stranski. Pisatelj ne pozna zlobnih negativcev, marveč le ljudi, iz katerih skuša izbrskati motive za njihovo postopanje. Jih skuša razumeti, najsi je to še tako mučno. AG


Najbolj brano