Še temačnejša in bolj srhljiva

Brata Duffer, avtorja lanskoletnega retro hita Stranger Things, se nista nadejala tako velikega uspeha in evforije, ki sta jo sprožila s svojim poklonom pop kulturi 80. let. A navdušenje oboževalcev ne pojenja niti po premieri druge sezone nadaljevanke, ki je bila 27. oktobra ponovno na Netflixu.

Eden od najbolj simpatičnih poklonov bratov Duffer filmski 
dediščini 80. let - za noč čarovnic se ekipa najboljših 
prijateljev obleče v izganjalce duhov. Foto: Jackson Davis/Netflix
Eden od najbolj simpatičnih poklonov bratov Duffer filmski dediščini 80. let - za noč čarovnic se ekipa najboljših prijateljev obleče v izganjalce duhov. Foto: Jackson Davis/Netflix

Brata Matt in Ross Duffer (1984) zgodbo iz prve sezone nadaljujeta eno leto po skrivnostnih dogodkih, ki so pretresli prebivalce zakotnega ameriškega mesteca Hawkins.

Pravica za Barb

Willa Byersa začnejo pestiti še bolj temačne vizije kot pred letom dni, Nancy Wheeler pa se ne more potolažiti z izgubo najboljše prijateljice Barb in se z Jonathanom Byersom odloči razkrinkati navezo, ki stoji za nepojasnjenim izginotjem. Veliko oboževalcev je že po zaključku prve sezone avtorje okrcalo, da je bila Barb po nepotrebnem “žrtvovana”, saj v nadaljnjem razvoju dogodkov ni imelo njeno izginotje nobene vidnejše vloge. Pred začetkom druge sezone se je izoblikovala tudi spletna kampanja Justice for Barb, brata Duffer pa sta obljubila, da bosta popravila krivico, in tega sta se v drugi sezoni tudi držala. Vzporedno pa poteka še ena zgodba - Eleven, ki je zatočišče našla pri lokalnem šerifu Jimu Hopperju -, se poda na samostojno pot odkrivanja svoje identitete.

A glavne niti v drugi sezoni vlečeta Will Byers in Narobe svet (Upside down), kot ga je poimenovala četica piflarskih prijateljev, ki se odločijo raziskati niz nepojasnjenih nadnaravnih dogodkov v Hawkinsu, in v katere ima vpogled samo Will. Toda negativne sile iz Narobe sveta se še bolj polastijo Willa, njegovi izleti v temačno podtalje so vse pogostejši, posledično je dogajanje veliko bolj srhljivo kot v prvi sezoni, čeprav nadaljevanka ostaja znotraj okvirjev mladinskega filma.

Pokloni 80. letom se ponovno vrstijo

Najmočnejši adut nadaljevanke še vedno ostajajo zelo posrečeni pokloni pop kulturi 80. let in predvsem filmskim vzornikom bratov Duffer. Stranger Things je namreč nadaljevanka, v kateri bodo žanrski filmski sladokusci ponovno prepoznali ključne filmske vplive Stevena Spielberga (E. T. vesoljček in Guniji), Johna Carpenterja (Stvor), v drugi polovici druge sezone pa kraljujejo vplivi AlienaJamesa Camerona. Oboževalce Stranger Things in kultnega mladinskega filma iz 80. let Guniji je dočakala še češnjica na torti. Brata Duffer v serijo vpeljeta zelo posrečen lik Boba Newbyja, ki ga odigra nihče drug kot Mikey (Sean Astin), vodja avanturistične odprave v Gunijih. Stranger Things pa seveda največ dolguje ameriškemu literarnemu mojstru grozljivke Stephenu Kingu. V seriji najbolj odzvanjata Kingovo atipično delo Ostani z menoj (avanturistični, solidarnostni, prijateljski duh), v zgodbi Eleven, ki ima osupljive telekinetične sposobnosti, pa kingovska klasika Carrie.

Če pa so glasbeni sladokusci v prvi sezoni večkrat zastrigli z ušesi ob odličnem izboru skladb bolj alternativnih zasedb, kot so The Clash, Joy Division, Jefferson Airplane itd., za drugo sezono tega ne moremo trditi. Kuratorja glasbenega dela Michael Stein in Kyle Dixon iz elektronske zasedbe Survive sta se v drugi sezoni zakopala v bolj komercialne zvoke 80. let in nizala hite zasedb Devo, Mötley Crüe, Bon Jovi, Queen …

Dvomov o nadaljevanju Stranger Things ni, saj brata Duffer v intervjujih omenjata celo pet sezon.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano