Lynch gledalce ponovno pahnil v kaos
Gibljive slike
07. 07. 2017, 18.46
, posodobljeno: 08. 01. 2018, 15.34
Prvih osem delov težko pričakovane tretje sezone Twin Peaksa je za nami. Po dvotedenskem predahu in najbolj čudaški ter odbiti epizodi (osmi del), ki je bila najverjetneje kadarkoli predvajana na televiziji, v ponedeljek, 10. julija, sledi nov spust v najbolj temačne in nepredvidljive kotičke filmskega univerzuma Davida Lyncha.
V Lynchevem svetu sta se znašla dva Dalea Cooperja. Pravega Dalea Cooperja (levo), ki mu ni jasno, kje se je
znašel, zbudi le “preklemano dobra kava” in policijska značka. Drugega Dalea Cooperja, ki se noče vrniti v
Črno ložo, je obsedel Bob.
David Lynch, veliki nadrealistični raziskovalec globin človeške psihe, se navkljub svoji starosti (71 let) in dolgoletni celovečerni režiserski pavzi ni prav nič polenil, ampak se je v marsikateri epizodi najnovejšega Twin Peaksa vrnil v svoje najbolj ekstremno, začetno obdobje. Gre za kratke eksperimentalne filme, ki jih je Lynch konec 60. in v začetku 70. let posnel še kot študent (Grandmother, Six Men Getting Sick, The Alphabet ...), in so leta 1977 kulminirali v kultnem celovečercu Eraserhead, ki je Lynchu na stežaj odprl vrata v svet filma.
Ena od osrednjih stičnih točk s tem obdobjem je Lynchevo minuciozno oblikovanje zvoka, ki ima zelo pomembno vlogo tudi v najnovejšem Twin Peaksu (največ duška si je v tem pogledu dal prav v prelomnem, osmem delu). Iz zgodnjega obdobja zelo odzvanja tudi lynchevsko bombardiranje z arzenalom čudaških, artističnih podob, vdor vzporednih, onostranskih prostorov in kopica odbitih likov pa je že lynchevska stalnica.
Zgodbo sta občutno razširila
Kam je torej zaneslo Lyncha in Marka Frosta, ki je bil Lynchev “partner v zločinu” že v prvem Twin Peaksu? Tisti oboževalci, ki so pričakovali, da jim bosta avtorja na pladnju servirala vse ključne odgovore na nepojasnjena vprašanja iz prve in druge sezone ter predzgodbe Fire Walk With Me, so seveda ostali praznih rok. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bosta avtorja in še posebej Lynch, ki rad gledalca potisne v labirint zmede, to storila. Presenetljivo pa je bilo, da sta se odločila zgodbo razširiti na več ravni, vpeljala sta številne nove like in dogajalni prostor iz Twin Peaksa, poleg do sedaj nepojasnjenih vzporednih svetov, razširila še v New York, Južno Dakoto in Las Vegas.
Največ duška pri igračkanju z gledalcem pa si je, kot omenjeno, dal v osmi epizodi, kjer se znajdemo leta 1956 v New Mexicu in kjer Lynch ter Frost skušata pojasniti genezo - ultimativnega zla - Boba. Tu se srečamo s skrivnostnimi drvarji (še nepojasnjena povezava z Gospo s polenom), atomskimi poizkusi, stvorom, ki je zmes žabe in muhe, in konča v telesu majhne deklice (nekateri domnevajo, da naj bi to bila mati Laure Palmer), duhom Laure Palmer in zajetno žensko, naličeno v gotskem slogu. Zmeda je popolna, bi lahko dejali.
Dva Dalea Cooperja
Edina rdeča nit, ki povezuje niz vzporednih zgodb v vseh prejšnjih epizodah, je, da je dolgih 25 let Dale Cooper ždel v Črni loži, Bob pa se je polastil njegovega telesa in “hara” po resničnem svetu. A pravemu Daleu je nekako uspelo priti nazaj na svet in sedaj se po zemeljski obli potikata dva Dalea Cooperja - eden, ki je zelo zakrnela različica Cooperja in mu ni jasno, kje se je znašel (stari oboževalci najverjetneje zelo trpijo zaradi takšne preobrazbe lika), in zlobni Cooper, ki ga je obsedel Bob in se ukvarja z nečednostmi ter je na lovu za pravim Cooperjem.
Edino vodilo gledalcu za naslednjih devet epizod je, da se ne obremenjuje preveč z detajli in digresijami zgodbe ter se prepusti lynchevskemu toku dogodkov z vsemi nepojasnjenostmi in čudaštvi vred.
BILJANA PAVLOVIĆ