Elegija sinu

Lani so najnovejši dokumentarec o nastajanju 16. albuma zasedbe Nick Cave and the Bad Seeds One More Time with Feeling, ki je bil zaznamovan s tragedijo, smrtjo 15-letnega Cavovega sina Arthurja, predvajali na beneški Mostri. Nato je bilo predvideno, da bi film predvajali samo še en dan v 650 kinematografih po svetu, a zanimanje je bilo tako veliko, da so morali film večkrat ponoviti, nato je izšel še na DVD in Blue-Rayju, nazadnje pa se je Cavova elegija sinu znašla v ponudbi HBO GO.

Album Skeleton Tree sta Nick Cave in Warren Ellis začela snemati konec leta 2014 v studiu v angleškem Brightonu, kjer Cave prebiva z družino. Ob koncu snemanja julija leta 2015 je Cavov 15-letni sin Arthur padel z bližnje pečine in umrl. Ta dogodek je nepovratno zarezal v Cavovo zasebno in ustvarjalno življenje. Že prvi verzi uvodne skladbe Jesus Alone z albuma, v katerih zazvenijo Cavove besede: “You fell from the sky and crash-landed in a field near the river Adur”, hitro ugotovimo, da je album namenjen procesiranju silne izgube in bolečine.

Dokumentarec kot avtoterapija

A tudi pričujoči dokumentarec je bil za Cavea avtoterapija in način žalovanja. Režiser Andrew Dominik, ki je nase najbolj opozoril z odličnim westernom The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, je v številnih intervjujih namreč povedal, da je prav Cave pristopil do njega in mu predlagal snemanje dokumentarca. To je za Cavea zelo nenavadna odločitev, saj svojega zasebnega življenja ni nikoli razgaljal, a Dominik je pojasnil, da je Cave raje na takšen način spregovoril o osebni tragediji, kakor da bi vrsti neznancev v nedogled odgovarjal na to vprašanje ob promociji novega albuma Skeleton Tree. “Zato se je odločil, da bo to naredil s pomočjo filma, kjer se je počutil varneje,” je povedal režiser za Reuters. Cave je z Dominikom že sodeloval pri omenjenem westernu, kjer sta z Ellisom poskrbela za filmsko glasbo.

Z režiserjem se poznata sicer že 30 let (imela sta isto punco, s katero je Dominik nato dobil otroka), zadnjih deset let pa se družita bolj intenzivno. Da bi se izognila morebitnim neprijetnostim, sta sklenila dogovor, in sicer je Dominik lahko snemal kar koli, toda Cave je lahko izrezal dele, ki mu niso bili po godu.

Film so začeli snemati šest mesecev po smrti Cavovega sina, Dominik pa se je za potrebe filma prvič spopadel s 3D tehniko in dokumentarcem.

Kaotični rezultat

One More Time with Feeling je zmes zaključnega snemanja albuma in intervjujev, ki jih je Dominik opravil s Cavom, Ellisom, Cavovo ženo Susie Bick, v filmu pa se na kratko pojavi tudi Arthurjev brat dvojček, Earl. Vezni člen dokumentarca je precej kaotično besedilo Cavea, ki ga bere v offu. In precej kaotičen je tudi končni izdelek, saj se s tem filmom Cave najverjetneje še vedno ni otresel številnih vprašanj novinarjev, povezanih z bolečo izgubo sina. Še več, v nekem trenutku tudi Cave v dokumentarcu izjavi, da sploh ne ve, zakaj to počne. A umetniška, ustvarjalna sila kot je on, mora nenehno delati, še posebej v takih težkih trenutkih. Podoben pristop je ubrala tudi njegova žena, nekdanja manekenka, danes modna oblikovalka, ki se je, kot zasledimo v dokumentarcu, zatopila v oblikovanje nove kolekcije.

Večna travma

V filmu je razvidno še, da bo sinova prezgodnja smrt za vedno ostala družinska travma. Cave o umrlem sinu, ki je zaužil prevelik odmerek LSD in zgrmel po pečini, večinoma govori v abstraktnem smislu, ne omenja tistega tragičnega dne ... Dvakrat pa pomenljivo omeni, da je “čas postal elastičen, ki se znova in znova vrača k usodnemu trenutku ...” A skozi dokumentarec še ugotovimo, da ima Cave ob sebi močno in razumevajočo oporo - ženo - v ustvarjalnem smislu pa pri Warrenu Ellisu. Ta njuna močna ustvarjalna vez je bila razvidna že v predzadnjem dokumentarcu o Caveu 10.000 dni na Zemlji, v glasbenem smislu pa skozi njuno delo za filmsko glasbo, predvsem pa v glasbenem projektu Grinderman.

BILJANA PAVLOVIĆ

---