Plenilske aristokracije ne potrebujemo
Primorske novice so 13. 1. 2017 objavile kolumno z naslovom “Kdor izstopa, pri nas ne preživi”. Avtor Leon Klemše jo zaključi z mislijo, da Slovenci nismo imeli svoje aristokracije, ker smo jo preprosto uničili iz naše pregovorne zavisti. Kot novejši dokaz za to trditev navaja, da so Hrvati pokupili veliko naših podjetij, ker Slovenija ni reševala slovenskih prezadolženih tajkunov - nove slovenske aristokracije, kot so to počeli na Hrvaškem.
Menim, da je avtor kolumne tokrat hudo zmotnega mnenja.
Slovenci ne potrebujemo aristokracije, ki je iz pohlepa po osebnem premoženju uničevala podjetja, odpuščala zaposlene, brezglavo zadolžila podjetja z osebnimi prevzemi, da ni bilo denarja ne za razvoj ne za normalno poslovanje in so po večini končala v stečajih. Slovenci se veselimo uspehov naših športnikov, ki nam nič ne jemljejo, ampak nam vsem samo dajejo. Tako bi bili zelo veseli novih elit, ki bi bogatele z ustvarjanjem razvojno uspešnih podjetij, ustvarjanjem novih, dobro plačanih delovnih mest in ne s sleparskim izigravanjem plačila socialnih prispevkov zaposlenim in odpuščanji.
Avtor kolumne ni spoznal, da je problem slovenska zakonodaja, ki ureja gospodarstvo s principi kapitalizma iz 19. stoletja, ko je bila lastnina absolutna svetinja. Moderni kapitalizem, kot je, denimo, tudi ameriški, pa daje prednost ohranjanju delovnih mest - davkoplačevalcem in ne lastništvu podjetja.
Ameriška vlada je v zadnji krizi gladko razlastninila lastnike avtomobilskega velikana GM, sanirala podjetje in ga ponovno privatizirala, vse skupaj v enajstih mesecih. Zakaj nismo Slovenci na podoben način rešili Primorja ali MIP, ki sta bili perspektivni podjetji s tehnološkim znanjem in tržiščem?
Naša zakonodaja tega ne dovoljuje; ne dovoljuje, da bi država razlastninila lastnike podjetja, ki mu grozi stečaj, nato podjetje sanirala in ga potem hitro prodala novim lastnikom. Pri nas je lastnina najvišja svetinja, ohranjanje perspektivnih podjetij pri življenju pa zadnja skrb. Ker podjetje v krizi preneha odplačevati kredite banki, zaidejo v težave banke. Potem pa moramo z državnim denarjem reševati banke. Prav to smo doživeli v letih od 2008 do 2013. Če bi pravočasno sanirali “dobra podjetja” v težavah, bi le-ta odplačevala svoje bančne kredite in ne bi bilo potrebe po reševanju bank z milijardami evrov davkoplačevalskega denarja. Naša skorumpirana politična elita je zakonsko zavarovala lastnike podjetij in še bolj skorumpirane bančnike in ne zaposlenih, ko podjetju grozi stečaj. Slovenska država, po obstoječi zakonodaji, bi lahko reševala Primorje in MIP samo tako, da bi država dala denar, lastniki pa bi ostali isti. Naravnost smešno; to ni sodobni kapitalizem, to ni niti kapitalizem iz časov Karla Marxa; to je specifično slovenski izum plenilskega kapitalizma za nastanek “lumpen aristokracije”.
Ali veste, da je stečaj Iskra Delte trajal 23 let, in na koncu, po poplačilu prav vseh upnikov, končal leta 2013 z ostankom premoženja 690 evrov. (Izvirni dokumenti v članku “Zarota proti Iskra Delti - blamaža sodstva” na povezavi www.socialisti.si ).
Potrebujemo novo slovensko ustavo, ne samo nove evropske, in tudi novo zakonodajo. Najbolj enostavno bi bilo, da prevedemo kar avstrijsko ali nemško in nehamo sprejemati zakone, ki namenoma puščajo luknje za nepošteno bogatenje vseh vrst elit in aristokracij, kakršnih zares ne potrebujemo, ker na koncu uničijo tudi celotno družbeno tkivo, narod in državo.
BORIS NEMEC, Šempeter pri Gori