Tudi z dacio se daleč pride

Med poplavo različnih modelov, velikosti, oblik, izvedenk, motorjev in cen se je danes kupcu že težko znajti. Želeti preprosto “avto” ni več tako enostavno, kot je bilo še pred nekaj leti. Tokrat smo preizkusili eno najcenejših možnosti za prevažanje s točke a v točko b, ki pa sploh ni tako slaba ...

Pri Dacii točno vedo, kaj delajo. Kupci takšnih avtomobilov si želijo predvsem “čim manj vsega”. In to filozofijo je testna dacia ponujala v izobilju. Zaman boste iskali zajetne spojlerje, velika lita platišča ali imitacijo ogljikovih vlaken, denimo. Avtomobil je ravno prav dvignjen od tal, da je primeren tudi za starejše voznike in nerodne robnike, vzmetenje je nastavljeno udobno, tudi luknje na naših cestah niso težava.

Renaultov 1,5-litrski turbodizel razvije 55 kW (75 KM) in 200 Nm največjega navora. Žal je štirivaljnik v praksi neprepričljiv, saj mu primanjkuje moči v spodnjem območju delovanja. Poraba je resda skromna, saj je dizelski sandero v povprečju porabil slabih šest goriva.

Notranjost je pričakovano skromno opremljena in cenovnemu razredu primerno obdelana ter sestavljena. Merilniki so osnovni in pregledni, klimatska naprava je ročna, a hladi in greje učinkovito, šipe so elektrificirane, zunanja vzvratna ogledala prav tako, avdiosistem, ki je v resnici najbolj preprosta oblika radia, pa predvaja, kar si želite.

Enako velja za sedeže, ki so udobni, vendar tkanina deluje ceneno in ne pretirano trpežno. Položaj za volanom je soliden. Prostora za kolena je zadaj dovolj, za glave pa ga je na preklopnih in poklopnih sedežih zadnje klopi premalo.

Kdor si želi avtomobil za vsakdanjo uporabo in z njim ne misli izstopati, ob tem pa prihraniti kar nekaj denarja, tega bo ta dacia zagotovo osrečila. Za ostale pa ima že družinski renault dovolj veliko izbiro.

Besedilo in foto:

DARJAN GORELA

---