Nekaj manjka, a skoraj jeep

Je lep, svež, tradicionalen, uporaben, vleče poglede, primeren je za oba spola ... Novi jeep renegade je vse to. A brez pogona na vse štiri ne more bit pravi jeep.

Zato, še preden se spustimo v opisovanje testnih trenutkov, priporočamo doplačilo za štirikolesni pogon. Jeep renegade s sprednjim pogonom je pač le športni terenec. Limited, ki se tudi lepo sliši, a je v resnici samo drugi paket opreme, je v konkretnem primeru le spredaj gnan in takšnemu avtomobilu, naj bo še tako prepričljivo terenskega videza, lahko rečemo le športni terenec. In znotraj ni dosti drugače - namesto tekočih in prelivajočih se črt ter površin, ki hočejo biti znak prestiža, športnosti in še česa, so se pri Jeepu odločili za klasične poteze z jasnimi razmejitvami med posameznimi deli.

Za vsak primer so, da bi spomnili na dobre stare čase terencev, pred sovoznika namestili čvrsto ročico, ki je bila nekoč namenjena oprijemu sovoznika na težkem terenu.

Podvozje z volanom vred je uglašeno na športnost in tudi v zimskih temperaturnih razmerah ima voznik občutek, da avtomobil lepo sledi ukazom z volana v izmenjujočih se levih in desnih ovinkih.

Zadovoljiva je tudi poraba. Pri stalnih 130 kilometrih na uro porabi okoli sedem litrov na sto kilometrov.

Odkar Jeep ni več čisto in samo ameriški, je tudi v notranjosti zelo evropeiziran. Ergonomija, tako položaj za volanom, stopalke, volanski obroč, prestavna ročica (gibi), ob-, na- in zavolanske ročice in gumbi ter merilniki si zaslužijo zelo dobro oceno. Uconnect, sposojen pri fiatih, je v primerjavi s konkurenco prav priročen info sistem, tipke so velike in razumljive tudi bolj zmedenim voznikom.

V voznikovih vratih je, na primer, predal tako majhen, da vanj lahko postavite samo pollitrsko plastenko (pokonci) ali kaj podobnega.

Medtem ko sta sprednja sedeža tudi dovolj bočno oprijemljiva, pa je zadnja klop resnično samo klop. Na usnju bo vsaka zadnjica vsaj malce drsela sem ter tja v ovinkih. Bolj razveseljiv je prtljažnik, v osnovi zelo kvadraste oblike in z več višinami dna (pod njim pa je še nekaj malega prostora), s tremi kljukicami za vrečke, s pritrdišči za mrežo na dnu, z 12-voltno vtičnico in z dvema lučkama za osvetlitev.

Testnemu oranžnemu lepotcu smo težko kaj očitali, zato morebitnim zainteresiranim voznikom na dušo še enkrat polagamo nasvet z začetka. Doplačajte za štirikolesni pogon in se s tako opremljenim jeepom podite čez drn in strn. Zgodbo o urbanih terencih pa pustite komu drugemu ...

Besedilo in foto: Darjan Gorela

---