... ali ne hibrid, to je zdaj vprašanje
Za razliko od zadržano-sodobne sivine hibrida je bila naša testna bencinarka videti povsem drugače. Intenzivno modra je zbujala drugačne, bolj divje občutke in v praksi je bila tudi videti povsem drugačna.
Intenzivno modra barva bo pritegnila bolj dinamične voznike.
Predvsem smo se razveselili ročnega menjalnika (redko nas v dobi vse boljše avtomatike razveseli ročno prestavljanje, a iskreno povedano, nad brezstopenjsko avtomatiko se težko navdušiš) v kombinaciji z novim, 1,2-litrskim bencinskim motorjem.
Ročni menjalnik je bolj neposreden, odzivnejši, občutek pri prestavljanju pa boljši.
Pregleden in živahen
Primeren je predvsem za tiste, ki ne delajo veliko kilometrov, čeprav tudi to ne drži v celoti in v praksi še manj. C-HR je enostaven v vožnji, predvidljiv, pregleden in živahen in ne nazadnje s povsem dostojnim potovalnim udobjem tudi za sto in več avtocestnih kilometrov.
Tudi cenejši C-HR ponuja zelo dobro varnostno opremo. Že vstopni C-HR je opremljen s sistemom zaviranja v sili in drugimi pomožnimi sistemi. Ne glede na 1,2-litrski motor je ta v primerjavi s hibridno res športna različica. Z mesta do 100 km/h potrebuje 10,9 s in doseže 190 km/h, ob ne razsipni porabi 7 l/100 kilometrov. Tudi cenovno z 19.550 evrov ni ravno za razsipneže.
Komu je namenjen?
Vsem, ki na avtomobile gledajo emocionalno, na ekologijo pa bolj racionalno. Zakaj bi dali za baterije in elektromotor kar nekaj tisočakov več, ob tem pa več pustili ob vsakokratnem postanku na bencinskem servisu?
Dejstvo, da tak avtomobil več onesnažuje pri pospeševanju in nizkih hitrostih, jim je v drugotnem planu. Seveda pa imajo pri C-HR radi iste prednosti kot vozniki hibridne različice.
Besedilo in foto: DARJAN GORELA