V Evropskem parlamentu kritični do držav glede boja proti davčnim utajam

Evropski poslanci so dopoldne v Strasbourgu obravnavali in povzeli delo, ki ga je v svojem mandatu opravil poseben parlamentarni odbor za pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje (PANA). Kritični so bili do vlad držav članic zaradi premajhnih prizadevanj v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom.

STRASBOURG > Odbor PANA je bil ustanovljen lani po izbruhu škandala s Panamskimi dokumenti in po 18 mesecih končuje svoj mandat. V svojem poročilu ugotavlja, da je v boju proti izogibanju davkom nujno “več politične volje, boljša regulacija ter strožje izvajanje in nadzor veljavnih pravil”.

Med predlogi za odpravo praks, razkritih v Panamskih dokumentih, o katerih bodo poslanci glasovali v sredo, so tudi večji nadzor finančnih posrednikov, boljša zaščita žvižgačev in enotna opredelitev davčnih oaz. Po glasovanju bodo končno poročilo in priporočila poslali komisiji in Svetu.

“Naši zaključki so jasni: Države članice ne izvajajo ustrezno pravil,” je v razpravi dejal danski socialdemokrat Jeppe Kofod (S&D), ki je poročilo predstavil skupaj s češkim kolegom iz vrst liberalcev Petrom Ježkom (Alde). V poročilu je omenjeno, da posamezne države pogosto blokirajo ukrepe na področju davčne politike, da bi zaščitile davčne oaze.

V razpravi je bilo tudi veliko idej, kako naj bi odbor nadaljeval s svojim delom. Najverjetneje pa se bo v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta oblikoval stalen odbor, ki se bo ukvarjal z davčnimi prevarami in s pranjem denarja.

“Demokratična javnost v nekaterih državah članicah ni dovolj močna, da bi se uspešno spoprijela z vladajočo finančno mafijo. Ravno zato rabimo učinkovitejše evropske institucije, ki ne bodo le s prstom kazale na nepravilnosti, ampak tudi ukrepale,” je v razpravi menil poslanec iz Slovenije Milan Zver (EPP/SDS).

Romana Tomc (EPP/SDS), edina slovenska članica odbora PANA, pa je v današnji razpravi poudarila, da je bilo v času delovanja odbora sprejetih mnogo ukrepov, ki izboljšujejo pravne okvire davčne politike. Več od tega po njenem lahko naredijo le države članice same, ker imajo izvršilno moč. “S svojim ukrepanjem pokažejo, ali se želijo resno postaviti po robu davčnemu kriminalu in pranju denarja ali ne,” je povedala.

Opozorila je tudi na pranje denarja v slovenski banki NLB, ki ga je na zadnji seji odbora PANA predstavil predsednik komisije za preiskovanje davčnih goljufij v DZ Anže Logar.

Ravno zaradi obravnave primera pranja denarja v NLB je politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP) končnemu poročilu odbora PANA po navedbah poslanke predlagala dopolnilo, ki poziva države članice, naj nemudoma ukrepajo v primeru prijav pranja denarja in poročanja o sumljivih transakcijah, da bi se lahko izvedle ustrezne preiskave, takoj ko so organi seznanjeni s temi podatki.

“Slovenija ima torej popravni izpit. Gre za sporočilo, ki presega okvire afere NLB. Gre za vprašanje, ali smo sposobni prepoznati in ustaviti delovanje vzporedne države, ki duši naš razvoj, zmanjšuje standard ljudi in uničuje naš mednarodni ugled,” je dejala Tomčeva ob robu razprave.

---