Stroški trgovine po brexitu višji od prihrankov
Svet
04. 12. 2017, 10.28
, posodobljeno: 13. 12. 2017, 16.17
Brexit bo Veliki Britaniji prinesel določene prihranke, saj je država doslej neto prispevala v proračun EU. Vendar pa bodo ti prihranki predvidoma manjši od dodatnih stroškov, povezanih z blagovno in storitveno menjavo. Prav tako se gospodarska škoda obeta EU, zmanjšal pa bi jo lahko prostotrgovinski sporazum, ugotavlja poročilo mreže Econpol.
MÜNCHEN
> Stroški blagovne in storitvene menjave med EU in Veliko Britanijo po brexitu pomenijo, da bo ločitev povzročila “občutno gospodarsko škodo”. V Veliki Britaniji bo ta škoda presegla prihranke neto prispevka države v proračun unije, opozarja poročilo evropske mreže za raziskave gospodarskih in fiskalnih politik Econpol Europe.
Če bi trgovina po brexitu potekala v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), bi to Veliko Britanijo še vedno stalo 16 milijard evrov letno, tudi ko bi se njena izplačila v EU proračun ustavila. Za EU bodo izgube, ki jih sestavljajo odsotnost neto prispevka Velike Britanije v proračun in višji stroški trgovine, letno dosegle okoli 44 milijard evrov. “Zaradi brexita bomo vsi na slabšem,” je poudaril predsednik münchenskega inštituta Ifo, ki koordinira mrežo Econpol, Clemens Fuest.
Raziskovalci opozarjajo, da bi dogovor o prosti trgovini te stroške lahko več kot prepolovil. Izgube EU bi se tako zmanjšale na 27 milijard evrov, v primeru Velike Britanije pa bi se dodatni stroški predvidoma izenačili s prihrankom pri neto vplačilih v EU proračun. “Pogajanja se morajo torej osredotočiti na zmanjševanje gospodarskih izgub, ki nastajajo s trgovinskimi ovirami, in celovit prostotrgovinski sporazum,” je opozoril Fuest.
Izračuni kažejo tudi, da bo brexit za Veliko Britanijo precej dražji kot za države članice EU v povprečju. Če bi trgovina v prihodnje potekala v skladu s pravili WTO, bi to Veliko Britanijo stalo 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) per capita, kot ga je dosegala v letu 2014. Za povprečje EU je minus 0,25 odstotka.
Raziskovalci opozarjajo, da je časa za preostanek pogajanj o okoliščinah brexita zelo malo. Zato predlagajo dogovor o prehodnem obdobju po marcu 2019, v katerem Velika Britanija ne bo več članica EU, obstoječa pravila o trgovini in drugih vidikih notranjega trga pa bi bila še v veljavi. S tem bi se lahko izognili večjim pretresom zaradi brexita in veliko prihranili na obeh straneh Rokavskega preliva, poudarjajo.