Stara elita se je vrnila na oblast

Nova grška vlada je včeraj, le dva dni po parlamentarnih volitvah, že zaprisegla. Premier Kiriakos Micotakis jo je sestavil zgolj iz članov svoje stranke, zmerno desne Nove demokracije, ki je v nedeljo premagala levičarsko Sirizo, ki je vladala zadnje štiri leta in pol.

Po obdobju vladavine Ciprasove Sirize so se na čelo Grčije vrnili 
konzervativci s Kiriakosom Micotakisom na čelu. Foto: Wikipedia/A. Savin
Po obdobju vladavine Ciprasove Sirize so se na čelo Grčije vrnili konzervativci s Kiriakosom Micotakisom na čelu. Foto: Wikipedia/A. Savin

ATENE Nova demokracija (ND) je prišla do absolutne zmage, saj je po zaslugi volilnega zakona, ki stranki z relativno večino prinaša dodatnih 50 mandatov, lahko sama sestavila vlado in se s tem izognila težavnim pogajanjem z morebitnimi partnerji. V novi 18-članski vladi sta najpomembnejši mesti zasedla preverjena konzervativna kadra: finančno ministrstvo bo vodil Hristos Saikuras, ki je bil že med letoma 2012 in 2015 namestnik finančnega ministra in je tedaj izvajal ostre varčevalne ukrepe, ki so jih od Grčije zahtevali tuji upniki. Vodenje grške diplomacije je prevzel 59-letni Nikos Dendiaz, ki velja za proevropskega politika z ministrskimi izkušnjami na področju pravosodja in obrambe. Novi premier Kiriakos Micotakis, ki je v zadnjem parlamentarnem sklicu vodil opozicijsko ND, je že napovedal, da se bo njegova vlada osredotočila na gospodarsko rast, delovna mesta in zvišanje življenjskega standarda po letih krize. To najbrž pomeni, da bo uresničeval zahteve finančnih institucij, upnikov in evropskih regulatorjev.

Zmaga grških konzervativcev je bila hkrati prepričljiva in pričakovana, napovedovale so jo tudi javnomnenjske raziskave. Grški volilci so Sirizi in Aleksisu Ciprasu obrnili hrbet, ker so se naveličali obljub o boljšem življenju čez nekaj let. Zato je precejšen del volilnega telesa izbral nasprotno stran, pri tem pa očitno pozabil, da je prav ND (skupaj s socialističnim Pasokom) glavni krivec za gospodarski, finančni in nasploh družbeni polom Grčije pred desetletjem. Splošna kriza, nezadovoljstvo in tog način reševanja grške krize je leta 2015 na oblast pripeljal Sirizo, ki je nato v nasprotju s svojimi obljubami pokleknila pred zahtevami mednarodnih upnikov.

Kiriakos Micotakis

Novi grški premier, ki je vodenje Nove demokracije prevzel leta 2016, izhaja iz znane politične dinastije. Njegov oče Konstantinos Micotakis je bil vodja Nove demokracije in grški premier, pred tem ga je vojaška hunta preganjala. 51-letni Micotakis je tipičen predstavnik elite, bil je deležen vrhunske izobrazbe v ZDA, že v začetku kariere je zasedal direktorska mesta v finančnih in bančnih institucijah. V grški parlament je bil prvič izvoljen leta 2004, kasneje je bil tudi minister. Na čelo stranke se je prebil leta 2016, ko se je Nova demokracija po porazih s Sirizo odločila za kadrovsko prenovo. Njegova sestra Dora Bakojanis je bila zunanja ministrica in prva županja Aten.

Siriza je kljub temu na tokratnih volitvah zbrala skoraj tretjino glasov in bo v parlamentu glasna opozicija. Na tretje mesto se je uvrstila koalicija sredinskih strank pod vodstvom Pasoka. V parlamentu pa ne bo neonacistične Zlate zore, ki je za nekaj tisoč glasov ostala pod parlamentarnim pragom (v minulem sklicu je imela 18 poslancev). Stranka nekdanjega finančnega ministra Janisa Varufakisa bo v parlamentu zastopana z devetimi poslanci.


Najbolj brano