V ritmih sambe in tanga

Pravega nogometnega premirja še ni na obzorju. V noči na soboto se v Braziliji začenja južnoameriško prvenstvo.

 Foto: STA
Foto: STA

RIO DE JANEIRO > Že 46. izvedba najstarejšega reprezentančnega nogometnega tekmovanja bo spet razvnela čustva na celini, kjer so igre neredko pomembnejše od kruha. V Braziliji se še živo spominjajo svetovnega prvenstva (SP) pred petimi leti. Postreglo je z bolečim razpletom tako za gostitelje kot tudi za njihove največje tekmece Argentince. Brazilci so doživeli zgodovinski polom (1:7) v polfinalu proti Nemcem, ki so nato v boju za naslov po podaljških strli še odpor Argentincev. V črno so torej zavili oba največja (nogometna) tekmeca.

Messi da, Neymar ne

Brazilski zvezdnik Neymar je razplet zaradi poškodbe pospremil le kot gledalec. Tako bo tudi tokrat, ko bo zaradi načetega gležnja izpustil zaključni turnir. Brazilci so poimensko vendarle precej močnejši kot pred petimi leti. Selektor Tite lahko računa na popolno jedro reprezentance, ki je lani v Rusiji veljala za enega glavnih favoritov na SP. V raznovrstnem naboru so nogometaši, ki so nosilci igre na svojih položajih v vodilnih evropskih klubih, brazilski selektor pa bi lahko sestavil dve enakovredni enajsterici. Tokrat bo kot kapetan zraven tudi 36-letni Dani Alves.

Južnoameriško prvenstvo

> Skupina A: Brazilija, Bolivija, Venezuela, Peru;

> Skupina B: Argentina, Kolumbija, Paragvaj, Katar;

> Skupina C: Urugvaj, Ekvador, Japonska, Čile.

Brazilci želijo osvojiti lovoriko, na katero čakajo od leta 2007, ko so tako kot tri leta prej v finalu ugnali Argentino. Gavči so se na zadnjih petih izvedbah Cope Americe štirikrat prebili do finala, a vselej ostali praznih rok. Tako je bilo tudi v letih 2015 in 2016, ko je svoj trojček izgubljenih finalov na velikih reprezentančnih tekmovanjih zaokrožil Lionel Messi. Obakrat je bil po streljanju enajstmetrovk za Argentince usoden Čile. Messi kljub drugačnim napovedim (še) ni slekel dresa izbrane vrste. Vrhunec reprezentance, ki jo po nizu selektorskih menjav zdaj vodi Lionel Scaloni, naj bi bil že mimo, a, če kaj, moštvu z Messijem, Sergiom Agüerom, Paulom Dybalo, Angelom di Mario in Lautarom Martinezom gotovo ne manjka napadalnega dinamita.

Stari znanci

Da bi Čile še enkrat ubranil naslov, na katerega je čakal skoraj 100 let, ne gre verjeti. Zato pa želijo Arturo Vidal, Alexis Sanchez, Mauricio Isla, Gary Medel in drugi, potem, ko se niso prebili na zadnje SP, svojim navijačem pričarati še nekaj srečnih trenutkov. Kdo bi lahko torej pokvaril domačo veselico? Ob Argentincih še Kolumbija in Urugvaj s prekaljenima selektorjema. Na kolumbijski klopi po novem sedi pragmatični Portugalec Carlos Queiroz, ki ima niz močnih posameznikov. Če bo soigralec Josipa Iličića pri Atalanti, Duvan Zapata, tresel mreže tako vneto kot v zadnjem italijanskem prvenstvu in bo James Rodriguez navdahnjen, kot je bil v Braziliji pred petimi leti, ko je s svojimi predstavami na SP prepričal predsednika Reala Florentina Pereza, da je zanj odštel 80 milijonov evrov, potem lahko pride kolumbijska reprezentanca še daleč.

Oscar Tabarez, ki je vodil urugvajsko reprezentanco že na SP leta 1990, je po klubskem križarjenju po Evropi in Južni Ameriki spet sedel na urugvajsko klop leta 2006. Izbrano vrsto je popeljal v izločilne boje na treh zaporednih SP, leta 2011 pa tudi do naslova južnoameriškega prvaka. Urugvajska udarna enajsterica je močna na vseh položajih, dovolj pa je že, če omenimo napadalno navezo Luis Suarez - Edinson Cavani.

Poleg desetih južnoameriških reprezentanc prireditelji praviloma razdelijo še dve posebni povabili na druge celine. Tokrat sta pripadli letošnjima finalistoma azijskega prvenstva, Katarju in Japonski, ki bo po dveh desetletjih še drugič gostja Cope Americe. Katarci, ki si želijo močnih tekem pred domačim SP leta 2022, so novinci. V četrtfinalne izločilne boje se bosta uvrstili prva in drugouvrščena ekipa iz vsake skupine ter še dve tretjeuvrščeni moštvi. Finale bo 7. julija gostil Rio z Maracano.


Najbolj brano