Vsak dan 365 dni na leto

Rekreativnega triatlonca Petra Verglesa je v štafeto povabil Rok Terčelj. 45-letni Koprčan je bil z 200 preskočenimi centimetri mladinski prvak Jugoslavije v skoku v višino, po desetletju mirovanja pa je užitek našel v triatlonu.

> Od kod dolga leta jemljete motivacijo za trening?

“Motivacija je vsaj zame najmanjši problem. To počnem zgolj iz čistega veselja. S tem se ukvarjam že toliko let, da bi mi nekaj manjkalo, če tega ne bi počel. Najbrž bi potreboval večjo motivacijo za daljši triatlon, recimo Ironman, ki zahteva bistveno več časa in več napornih treningov. Za rekreativno ukvarjanje s krajšimi triatloni pa grem z veseljem vsak dan na trening.”

> Ali to pomeni, da triatlon trenirate vsak dan in 365 dni na leto?

“Ja, natančno tako in to počnem z veseljem.”

> Koliko časa traja trening?

“Odvisno. Povprečno imam tri tekaške, dva plavalna in dva kolesarska treninga na teden. Občasno opravim tudi po dva treninga na dan, ko to čas dopušča. Plavalni trening traja približno eno uro, tekaški uro in pol, kolesarski pa tri do pet ur - odvisno je tudi od tega, za kakšen triatlon se pripravljam.”

> Od kdaj trenirate v takšnem obsegu?

“V tem bolj obsežnem in bolj organiziranem ritmu treniram od leta 2008. Tedaj smo se triatlonci v Kopru organizirali v društvo 3šport. Pred tem smo trenirali bolj po občutku, vsak zase, od tedaj pa treniramo pod strokovnim trenerskim vodstvom.”

> Ali se v enem dnevu ukvarjate le z eno panogo ali opravite z vsemi tremi?

“Boljši tekmovalci zjutraj plavajo, popoldne pa gredo na kolo ali tečejo, ampak to zahteva čas. Če si zaposlen in imaš še družino, je to malce težko. Tako da treniramo en šport na dan.”

> Kdaj ste spoznali maraton in ga vzljubili?

“Pred letom 2000 sem kupil kolo in nato padel v družbo, s katero smo redno kolesarili. Jaz sem že prej precej plaval in sem jih poleti še zvabil v vodo, in potem se je nekdo spomnil, da bi na koncu še malo tekli. Tako smo na koncu poletja 2001 organizirali nekakšen interni triatlonček. Plavali smo od Reksa do Žusterne, kolesarili do Lazareta in odtekli pet krogov na Bonifiki. To je bil začetek in od tedaj dalje smo vsako leto šli na kakšen triatlon v bližini. Najprej na krajše, potem pa na vedno daljše.”

> Kateri je bil vaš najdaljši triatlon?

“Doslej sem dvakrat opravil Ironman, to je 3,8 kilometrov plavanja, 180 kolesarjenja in 42 kilometrov teka. Deset ur in 39 minut je bil moj čas. Poleg tega imam za sabo kar nekaj polovičnih ironmanov.”

> Ali je to zelo drag šport?

“Ja, startnina na ironmanu znaša najmanj 500 evrov in jo je potrebno poravnati eno leto pred tekmovanjem. Šprint triatloni so cenejši, po 30, 40 evrov. Plavalna obleka stane okrog 500 evrov, potrebujemo kronometrska kolesa, saj je vožnja v zavetrju prepovedana. Obrabimo kar nekaj tekaških copat ...”

> Kako potekajo priprave na triatlon za pokal Istre?

“Naš triatlon, ki bo 14. junija, se je dobro prijel, saj je vsako leto več tekmovalcev. Prvo leto je trasa potekala okrog Kopra, nato pa smo jo spremenili. Lani se je vse izšlo brez problemov, tako da bomo letos samo ponovili zadevo. Trasa je idealna in varna, tudi odzivi tekmovalcev so pozitivni. V organizacijo so vključeni vsi člani kluba, tako da sem se sam vsakič odpovedal nastopu. Najbolj naporna pa je papirologija.”

> Koliko triatloncev pričakujete letos?

“Okrog 300. Teden dni za našim je v Portorožu Dnevnikov triatlon, s katerim si nekoliko hodimo navzkriž.”

> Komu predajate štafeto?

“Predlagal bi brata Pribac, Andreja in Aljošo, ki sta super vztrajna rekreativca. Vsak dan sta v bazenu. Starejšega od njiju bi vprašal, ali sta po vseh teh letih plavanja kdaj razmišljala, da bi se poskusila tudi v kakšnem drugem športu, morda v triatlonu.”

DENIS SABADIN

---