Tako hitrega poloma pa še ne

Če so imeli privrženci primorskega športa v letu 2013 veliko razlogov za veselje, je najbolj žalostna zgodba zagotovo propad Rokometnega kluba Cimos Koper. Čeprav so vzponi in padci temeljna značilnost športa, tako naglega in popolnega poloma, kot ga je doživel Cimos, ne pomnimo. Pred pol leta je nenadoma zaprl svoja vrata.

KOPER > Zatem se ni zgodilo praktično nič. Klub je nekako izbrisan iz spomina športne javnosti, čeprav pravno še obstaja. V uradnih evidencah je še vedno zabeležen, saj formalno ni ukinjen. To bo tudi težko storiti, saj je njegov dolg precejšen, uradni organi pa ne morejo kar tako izbrisati športnih društev, če le-ta nimajo poravnanih obveznosti. Prav tako še nihče ni dal predloga za stečaj, čeprav so nekateri upniki vložili izvršbe, tako da ima klub že šest mesecev blokiran transakcijski račun.

Tožb še ni

Ob koncu lanske sezone, ko je bil RK Cimos na robu propada, so akterji ocenili, da je klub dolžan približno 800.000 evrov (v to ni vštet približno osemmilijonski dolg do podjetja Cimos, saj je bil njegov vložek v koprski rokomet voden kot kredit), od tega je zgolj polovico odpadlo na zapadle plače rokometašev, ostalo polovico dolga pa so terjali dobavitelji in poslovni partnerji. V junijskih dneh po koncu državnega prvenstva se je izoblikovala pogajalska skupina prijateljev kluba, ki je poskušala najti skupen jezik med vodstvom kluba in rokometaši, a sta bili strani tedaj že pregloboko vkopani v svojih rovih. Rokometaši pod vodstvom Matjaža Brumna so zadevo predali sindikatu športnikov Spins. Do kompromisa, ki bi sicer omogočil nadaljevanje igranja v prvi A DRL, a ni zagotavljal jamstva, da bi se izognili agoniji, ni prišlo.

Nekateri rokometaši so poleti napovedovali tožbe proti klubu, a se doslej, vsaj po naših informacijah, nihče ni odločil za kaj takega. Namesto Spinsu so zadevo predali svojim odvetnikom, po posvetu z njimi pa se bodo odločili, v kakšno smer bodo šle nadaljnje aktivnosti. Seveda pa je vsem udeleženim bolj ali manj jasno, da se bodo morali za svoje plače, ki jim jih je klub ostal dolžen, obrisati pod nosom. Ker RK Cimos praktično nima premoženja, račune pa ima že nekaj časa blokirane, bi stroški sprožitve pravnih postopkov, ki jih nosijo predlagatelji, najbrž bili višji od morebitnega dobička, s čimer si lahko razlagamo splošno pasivnost v tej zadevi.

Podjetje za sabo potegnilo še klub

Neizpodbitno so bile glavni razlog za potop kluba, ki je bil štirikrat v zadnjih petih sezonah izbran za najboljšega na Primorskem, težave podjetja Cimos, ki je poslovalo z izgubo in imelo težave z likvidnostjo. Začetek konca je bil odstop direktorja Franca Krašovca (28. marca), ki je bil tudi predsednik rokometnega kluba. Njegovi nasledniki so zaustavili izplačila, čeprav sta podjetje in klub imela veljavno sponzorsko pogodbo. Iz poslovnega vidika je bilo to tudi razumljivo, saj je bil v tistih tednih vprašljiv sploh nadaljnji obstoj podjetja Cimos. “Finančna pipica” se je zaprla, nihče od drugih poslovnih subjektov pa ni bil pripravljen stopiti v Cimosove čevlje.

Da se je RK Cimos tako hitro potopil, gre pripisati tudi dejstvu, da je bila glavna kohezivna sila kluba denar. Ko ga je zmanjkalo, so vezi, ki so kolektiv držale skupaj, popustile. Prav tako so propad pospešili slabi rezultati v zadnji sezoni. Že jeseni je moštvo zabeležilo kopico nepričakovanih porazov, marca pa je postalo jasno, da ne bo izpolnilo niti enega od zastavljenih ciljev: osvojitve državnega naslova, polfinale pokala EHF ali vsaj uvrstitve v ligo prvakov. Tudi poteze vodstva kluba, ki ni že prej, morda že po neuspešni sezoni 2011/12, pocenilo moštva, niso pripomogle k finančni vzdržnosti.

Rokomet v Kopru živi naprej

Propad Cimosa Kopra sicer ni pomenil tudi propada rokometa v največjem primorskem mestu. Prej omenjena pogajalska skupina je prerasla v upravni odbor novega kluba Koper 2013, ki so ga ustanovili junija. Začel je v najnižji ligi, s povsem pomlajeno ekipo, v kateri je od igralcev, ki so igrali v lanski sezoni, le kapetan Uroš Rapotec. Ostali rokometaši so se raztepli na vse strani: od Azije do Skopja, Belorusije, Francije, Maribora in Trsta. Novoustanovljenemu klubu, ki ga v pisarni vodi Aljoša Bertok, na igrišču pa Zoran Jovičić, gre odlično, saj po jesenskem delu vodi v drugi DRL, pod svoje okrilje pa je dobil vse igralce mlajših selekcij. Še pomembneje je, da ga je kot perspektivnega prepoznalo okolje, saj si njegove dvoboje v Bonifiki ogleda tudi več kot 500 gledalcev.

Hkrati Bonifika ni ostala brez prvoligaškega rokometa, saj od jeseni v prvi ženski ligi igra domači Žurd Fikon, ki pa ima neprimerno manjšo sposobnost mobilizacije navijačev kot nekdanji Cimos. Nekateri zaljubljenci v rokomet so si poskušali uteho najti v Izoli, kjer domuje edini primorski rokometni prvoligaš, a so bili po spodbudnem uvodu razočarani. Tamkajšnji Istrabenz plini v primerjavi s prejšnjo sezono niso naredili koraka naprej, pa tudi sicer se tam rokomet igra na drugačnih osnovah in z drugačnimi ambicijami.

Prav jeseni je tako postalo še bolj očitno, da je mesto Koper s propadom vrhunskega rokometa nekaj izgubil. Prenovljena Bonifika ostaja brez evropskih tekem in spektaklov, ki bodo tako še nekaj let živeli zgolj v spominih navijačev.

DENIS SABADIN

---