Ribari vabijo novince

Roman Žeger je nekdanji obetavni levoroki rokometaš Izole. Kariero je prekinil, ko je bil še v dobri formi, a doma možnosti za napredek ni videl. Sedaj je zelo aktiven član klubske navijaške skupine Ribari.

Štafeto mu je predal izolski rokometni trener Vlado Hrvatin, ki je Romana Žegerja za uvod vprašal, zakaj je prenehal igrati rokomet.

“Po štirinajstih letih mi je bilo dovolj. Naveličal sem se vsako leto istega. V glavnem smo stagnirali in priložnosti za napredovanje nisem več videl. Vsa ta leta smo se borili za obstanek ali sredino lestvice v 1. B ligi. Resnih ambicij v klubu ni bilo. Če bi želel napredovati, bi moral zamenjati okolje in vse skupaj vzeti bolj resno. Ob službi je težko trenirati petkrat ali pa sedemkrat na teden, kolikor je potrebno, če hočeš resno igrati rokomet. Zato sem se odločil, da raje preneham.”

> Kako ste začeli z rokometom?

“Začel sem pravzaprav z nogometom. Šele kasneje sva z Janom Cetinom začela trenirati rokomet. Prvi trener je bil Tone Barič. Skupaj z Vončino, Božičem, Vukovičem, Bubničem in Cetinom smo se v mlajših kategorijah redno uvrščali med najboljše tri slovenske ekipe. Po razpadu prvega moštva smo iz kadetske kategorije preskočili neposredno med člane in zaigrali v 1. B ligi. Začeli smo s ciljem, da bi obstali, a smo si priborili celo napredovanje. Zaigrali smo v 1. A ligi, a so bili pogoji za delo še slabši kot sedaj. Denarja ni bilo. Igrali smo za opremo in kakšno večerjo. Ko smo dosegli edino zmago proti Termu, smo bili veseli, kot da bi osvojili prvenstvo. Motiv je s porazi splahnel. Na žalost se je končalo z životarjenjem v 1. B ligi. Nekateri so odšli v svet, nekateri pa smo ostali doma. Zagotovo pa je bilo tisto leto napredovanja v 1. B ligi eno najlepših. Zmagovali smo za zadetek ali dva in vedno so bile naše tekme zelo zanimive. Sam sem bil tisto sezono najboljši strelec lige. Ob vsem se moram zahvaliti očetu, ki me je stalno spodbujal in mi pomagal.”

>Zakaj ste se po prvi igralski upokojitvi še vrnili?

“Na prigovarjanje Vlada Hrvatina sem se vrnil nazaj, da bi pomagal fantom. Po dogovoru naj bi treniral trikrat na teden, vendar to ni bilo resno in je potem postalo štiri in petkrat na teden, kar je bilo preveč, zato sem po šestih mesecih ponovno odnehal.”

>Kako vidite vašo sedanjo rokometno vlogo?

“Skrbim za komunikacijo med klubom in navijaško skupino Ribari. Poskrbim za vstopnice, plakate, pijačo in vse, kar potrebujejo. Lani nas je na začetku hodilo na tekme 15, sedaj pa nas je na vsaki tekmi skoraj 45. Posebej smo ponosni na koreografije. Letos smo začeli tudi s prevozi na gostovanja. S fanti iz moštva imamo zelo dober odnos. Pomembno je, da na vsaki tekmi dajo vse od sebe. Če se borijo na igrišču, potem končni rezultat ni pomemben. Vemo, da igrajo brez plačila in da jim je hudo, zato jim želimo stati ob strani. Med nas bi rad povabil še več mladih fantov in deklet.”

>Verjetno so vrhunec navijanja derbiji s Koprom?

“Res je. V Koper se nas bo odpravilo več kot 200. Pripravili bomo pravi rokometni praznik, tako kot lani. V izolski dvorani na derbijih zmanjka vstopnic in vzdušje je enkratno. Želel bi si, da bi na vse domače tekme prihajalo več ljudi in da bi pripravili pravo navijaško vzdušje.”

> Kako ste zadovoljni z rezultati moštva letos?

“Predvsem me je presenetila odločitev Hrvatina, da je klub zapustil. Lani je imelo moštvo igro, s katero me je navdušilo. Letos ni tako. Dogovor o številu treningov ne omogoča resnega pristopa, pa tudi trener je imel preveč drugih obveznosti. Sedanjemu trenerju Borutu Hrenu želim vse najboljše. Ogrodje ekipe je ostalo. Če bi vsi redno trenirali, bi se lahko borili za uvrstitev v ligo za prvaka.”

>Komu predajate štafeto?

“Štafeto predajam predsedniku rokometnega kluba Istrabenz plini Izola, Deanu Kočevarju. Naj pove, kako vidi prihodnost izolskega rokometa. Kaj bo uprava storila za izboljšanje vadbenih razmer v izolski športni dvorani?” ELVIS ŠTADER

---