Nočejo nositi repov

Pričakovanja slovenske javnosti pred še enim velikim rokometnim tekmovanjem tokrat niso visoka. Nadarjen rod, ki je doživel vrhunec z osvojitvijo srebrne medalje na EP leta 2004, se počasi poslavlja, v ospredje pa prihajajo novi obrazi.

Selektor slovenske reprezentance Boris Denič Foto: Denis Sabadin
Selektor slovenske reprezentance Boris Denič Foto: Denis Sabadin

ZREČE> To velja tudi za selektorja Borisa Deniča, ki je pred nekaj več kot letom dni na klopi nasledil slovitega Zvonimirja Serdarušića Noko.

Slovenska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Srbiji 2012, vratarja: Gorazd Škof, Primož Prošt; desni krili: Matjaž Brumen, Dragan Gajić; desna zunanja: Jure Dolenec, David Miklavčič; srednji zunanji: Marko Bezjak, Sebastian Skube, Uroš Zorman; leva zunanja: Borut Mačkovšek, David Špiler; krožni napadalci: Matej Gaber, Peter Pucelj, Miha Žvižej; levi krili: Luka Žvižej, Jure Dobelšek.

Boris Denič, ki je bil kot vratar že član slovenske rokometne reprezentance, se je odločil za pomladitev. V kvalifikacijski skupini je brez večjih težav v konkurenci Poljske, Ukrajine in Portugalske osvojil drugo mesto, evropsko prvenstvo v Srbiji pa bo zanj prvo veliko tekmovanje.

> Katere so dobre lastnosti te ekipe?

“Fantje so tekaško in telesno dobro pripravljeni. Na turnirju na Danskem je dobro delovala obramba 6-0, prehodi v protinapad, v napadu je žoga hitro tekla. Nobena ekipa nas ni pretekla. Slabosti so, da smo prehitro izgubljali žoge in naredili preveč tehničnih napak. Na takšni ravni se napaka zunanjega igralca v napadu takoj kaznuje s protinapadom in zadetkom.”

> Kakšen način komunikacije ste vzpostavili?

“Želim, da je v reprezentanci dobro vzdušje, da ni pritiska, zato poskušam vzpostaviti komunikacijo spoštovanja med igralci ter trenerji in igralci. Pomembno je, da po porazih reagiramo na pravi način, da ne nosimo repov. To je bilo v teh krajih prej pravilo kot izjema. Po vsaki tekmi je na vrsti naslednja in na njej gremo na zmago.”

> Kako ocenjujete moč vašega prvega nasprotnika, Norveške?

“Norvežani imajo tipično skandinavsko šolo, redko odstopajo od svoje obrambe 6-0. Prek trde obrambe poskušajo izvesti hiter center in priti do lahkih golov. So hitri, imajo svojo prepoznavno igro na postavljeno cono, katere osnova je uigranost. Sami sebe imajo za vikinge, zato se borijo do zadnje minute.”

> Se jim bo poznala odsotnost njihovih najbolj izkušenih igralcev Kjellinga in Eggeja?

“Tudi če bi njih vprašali, ali se jim bo poznalo, bi najbrž odgovorili z da. Zato, ker so tudi oni odvisni od vsakega igralca. Nimajo širokega nabora rokometašev, tako kot jih niti mi nimamo. Egge ima 40 let in že samo njegova prisotnost na klopi prinaša dodatno zanesljivost. Kjellingu je počila mišica in meni je žal, da se je to zgodilo, saj imamo mi podobno izkušnjo. V sodobnem rokometu je veliko poškodb, kdor se temu izogne, ima srečo.”

> Že pogled v bilten evropskega turnirja razkriva, da Sloveniji primanjkujejo centimetri in kilogrami. Kako to nadoknaditi?

“Slovenska reprezentanca bo na tem evropskem prvenstvu med najmlajšimi. V naši ekipi najbrž nihče ne bo več zrasel, tako da centimetrov ne bomo mogli pridobiti. Zagotovo pa bodo ti fantje pridobili mišično maso. To je plod akumulacije dolgoletnega treninga. Čez kakšna tri leta ne bomo več v minusu s kilogrami, morda bomo imeli še zaostanek v višini. Zdaj imamo Boruta Mačkovška, ki ima 203 cm, če dodamo še Nenada Bilbijo, imata skupaj več kot štiri metre, to pa že ustreza standardom vrhunskega rokometa. Gledati moramo pozitivno. Če nimamo višine, imamo druge vrline. Če nasprotniki postavijo visok blok, ti dvometraši naše igralce zagotovo ne bodo mogli ujeti.”

> Kaj ste si zastavili za uradni cilj?

“Pričakujemo, da se bomo uvrstili v naslednji krog. Potem nas čaka lahka skupina, hehe: Francozi, Španci in Madžari ali Rusi. Že po žrebanju sem na vprašanje, kaj bi spremenil, če bi bila Slovenija v prvem bobnu, odgovoril, da ničesar: pustil bi nas v isti skupini! Tudi druge skupine so močne. Naš cilj je uvrstitev v kvalifikacije za olimpijske igre. Ta ekipa je zdaj v fazi rasti, a vseeno mora obstajati visok cilj, da bodo fantje takrat, ko bo res realno osvajati neke cilje, na to pripravljeni.”

DENIS SABADIN


Najbolj brano