Ni še rekel zadnje besede

Po treh letih na Norveškem se 27-letni Vasja Furlan, eden redkih primorskih rokometašev, ki igrajo v tujini, seli k serijskemu slovaškemu prvaku Tatranu, ki ga čakajo kvalifikacije za ligo prvakov.

Vasja Furlan (z žogo) je bil med drugim izbran za najboljšega srednjega zunanjega igralca norveške prve lige Foto: Knut Wefring
Vasja Furlan (z žogo) je bil med drugim izbran za najboljšega srednjega zunanjega igralca norveške prve lige Foto: Knut Wefring

HRPELJE > Po podpisu nove dveletne pogodbe bo Vasja Furlan lahko preživel mirno poletje.

Vasja Furlan je otrok hrpeljskega rokometa. Iz Gold Cluba (Jadrana) se je leta 2007 preselil v Celje PL, leta 2009 v Maribor, leta 2011 v Follo. Od poletja bo igral za slovaški Tatran Prešov.

> Prejšnji teden ste bili v Prešovu in podpisali s Tatranom. Kakšni so vaši prvi vtisi?

“Zelo sem zadovoljen. To je korak v pravo smer, spet se bom lahko pokazal rokometni Evropi, lovili bomo tudi ligo prvakov. Da gre za dobro organiziran klub, sem se lahko tudi sam prepričal. V Prešovu sem namreč že treniral. Klub mi je bil zanimiv zaradi Seha lige. Če vanjo vstopijo še naši klubi, bo še toliko lepše.”

> Koliko poznate slovaško ligo in sam klub?

“Za Prešov sem slišal že prej, tam so mi povedali, da sta ob njem še dva močnejša kluba, Topolčani in Hlohovec. Prešov je serijski prvak. Igrajo moderen, hiter rokomet, z visoko, močno obrambo 6-0 ter protinapadi.”

> Za vas so pred časom napisali, da ste z odhodom na Norveško poniknili v neznano. Kaj vam je ostalo po treh letih igranja v Follu?

“Spoznal sem skandinavsko miselnost in njihov pogled na rokomet. Za telesno pripravo in taktiko so mojstri, spoznal sem ogromno prijateljev. Norveška mi je prirasla k srcu. Tam sem temeljito razmislil, kaj sploh še hočem v rokometu in dobro treniral. Žal s Follom nismo naredili nekega rezultata. Da sem poniknil ... Reciva tako: ko sem odhajal iz Slovenije, je bil položaj pri nas težak in specifičen.”

> Norveška ni nek sinonim za rokomet, za razliko od Švedske in Danske. Kakšna je 12-članska prva liga?

“Liga je precej izenačena, vendar napreduje. Vsak lahko premaga vsakega. Veliko je mladih, starejši igralci se vračajo iz tujine. V mednarodnem merilu so daleč od vrha, ampak so potrpežljivi in delajo.”

> O Skandinavcih obstajajo stereotipi, da so pridni, delavni, pošteni, telesno zdržljivi, korektni ...

“Ste tudi vi živeli tam? Vse ste zadeli ...”

> ... potem niso stereotipi?

“Ne, niso. Težko jih vržeš iz njihovega ustaljenega ritma. Tudi mladi imajo visoko razvite delovne navade, disciplino in veliko potujejo. Edino konec tedna si dajo duška.”

> Kakšne ambicije je sploh imel Follo? Zamenjava trenerja in pomladitev ekipe se nista obrestovala ....

“Za cilj so si postavili uvrstitev v evropske pokale. To jim že lani ni uspelo, o letošnji sezoni ni kaj povedati, saj smo izpadli v drugo ligo. Igralo se je nasprotno od tistega, kar so želeli. Imajo nekaj mladih reprezentantov in perspektivnih mladih igralcev, na tem nameravajo graditi.”

> Kdaj ste jim dali vedeti, da je konec sodelovanja?

“Ponudili so mi, da bi podaljšal pogodbo in jim pomagal pri vrnitvi v prvo ligo. Odkrito sem jim povedal, da za kaj takega nimam motiva in da sem že lani iskal drugo možnost.”

> Kako ste se vklopili v njihov način življenja?

“Počasi je šlo, veliko so mi pomagali soigralci. Vpisal sem se na tečaj norveščine, od ponedeljka do petka, vsako dopoldne štiri ure. Po skoraj treh mesecih sem opravil ustni izpit in dobil šolsko spričevalo. Lahko sem se sporazumeval, šlo je počasi, ampak je šlo. Sicer pa ni bilo slabo. Follo je 15 minuti od Osla z vlakom.”

> Če gledate vašo športno pot - bi lahko več iztržili?

“Sam sem se odločal kot se mi je takrat zdelo najboljše. Verjetno bi še enkrat izbral isto. Pot ni bila posuta s cvetjem, seveda bi lahko bilo boljše. Nisem pa še rekel zadnje besede.”

> Je bilo najtežje obdobje v Celju?

“Ja, bilo je nesrečno, ampak ne vem, če bi bilo drugače, če bi recimo izbral Cimos. Mogoče bi bilo še slabše. Vseeno smo na začetku bili prvaki. Nekaj pa bi le spremenil. Izpustil bi igranje v končnici lige 2006/07 za Gold Club in potem mladinsko SP, da bi si pozdravil nesrečni gleženj. Ni ravno dobra popotnica, če prideš v tako velik klub z uničenim gležnjem.”

ROK MAVER


Najbolj brano