Izgubiti tekmo in dobiti denar
Šport
08. 10. 2012, 15.18
Če je bil na prelomu tisočletja največja nevarnost za sodobni šport doping, pa v zadnjem obdobju neslavni primat neredko prevzemajo goljufive športne stave oziroma nameščanje rezultatov.
Dragan Gajić je bil v dresu slovenske reprezentance drugi strelec evropskega prvenstva v Srbiji Foto: Stoyan Nenov
MONTPELLIER> Afera, ki je pred dobrim tednom dni pretresla (rokometno) Francijo, zaradi (ne)posredne vpletenosti reprezentantov pa je prizadela tudi Slovenijo, bo imela ob takšnem ali drugačnem razpletu dolgoročne posledice. Med osrednjimi akterji domnevne športne prevare niso bivši igralci ali taki, ki imajo stranske vloge.
Nesporni vladar francoske rokometne scene Montpellier je 12. maja letos brez peterice igralcev (med njimi tudi Kavtičnika; Gajić je bil prvi strelec tekme z 10 goli, Prošt je ubranil 6 od 22 strelov) izgubil prvenstveno tek mo s Cesson Rennesom z 28:31. Na tekmo oziroma poraz francoskih prvakov je bilo vplačano nenavadno visoko število stav, kar naj bi zbudilo sum policijskih preiskovalcev. Med tistimi, ki so stavili na poraz Montpellierja, je bilo tudi dekle Nikole Karabatića, ki sicer tekme ni igral. Obtožnice so bile vložene še proti mlajšemu Karabatiću Luki, nekdanjemu kapetanu srbske reprezentance Mladenu Bojinoviću, francoskemu reprezentantu Samuelu Honrubiji ter Proštu. Pod drobnogledom preiskovalcev naj bi bil tudi prvenstveni poraz Montpellierja proti Nimesu.
Afera z največjim rokometnim zvezdnikom
Zadeva je toliko bolj resna in občutljiva, ker se je med obtoženci znašel eden najboljših rokometašev na svetu Nikola Karabatić, ki je na klubski in reprezentančni ravni osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Rokomet resda ne sodi med najbolj dobičkonosne niti med elitne športe, vendar igralski vrh, kamor sin hrvaškega očeta in srbske matere sodi, od pogodbenih in sponzorskih zneskov lepo zasluži.
Francoski rokometaši so po zatonu zlate nogometne generacije in nesoglasjih, ki spremljajo njihove nogometaše na velikih tekmovanjih, postali ljubljenci nacije. Marsikaj jim je bilo oproščeno v imenu nacionalnega interesa. Nad razgrajanjem, ki so ga po ubranitvi naslova olimpijskega prvaka uprizorili Karabatić in druščina se je francoska javnost sicer zgražala, a ga je vzela v kontekst čustvenega naboja. Po spodrsljaju na evropskem prvenstvu v Srbiji so namreč številni francoski novinarji že odpisali galske peteline, ki so po zmagoslavju v Londonu dobili veliko zadoščenje in podkrepljeni z opojnimi substancami izrazili nakopičeno napetost na neprimeren način. Takrat je francoska javnost zamižala na eno oko. Pri (domnevni) športni goljufiji pa so francoski mediji in javno mnenje lahko bistveno bolj neusmiljeni, tudi če bi bili Karabatić in drugi akterji iz Montpellierja zaradi pomanjkanja dokazov spoznani za nedolžne. Najbolj nazoren je primer sedemkratnega šampiona Toura, ameriškega kolesarja Lanca Armstronga, ki so ga leta pred nedavnimi raziskavami ameriške protidopinške agencije v največjem francoskem športnem dnevniku L'Equipe odkrito obtoževali športne goljufije oziroma zlorabe dopinga. V očeh francoskih kolesarskih privržencev je bil ob tekmovalni vrnitvi na cesto pred tremi leti deležen hladnega sprejema in vzklikov neodobravanja. Če bodo Francozi dosledni tudi do svojih ljubljencev, potem Karabatić nima (lepe) športne prihodnosti v Franciji, ne v klubu ne v reprezentanci.
Slovenska trojka v škripcih
Tudi položaj slovenske kolonije iz Montpellierja je bolj ali manj zapleten. Pod drobnogledom se je znašel predvsem Primož Prošt, proti kateremu je bila že vložena obtožnica. Tako kot brata Karabatić je prek odvetnikov priznal, da je stavil. Njihova obramba v zagovor pravi, da ni šlo za kriminalno dejanje oziroma nameščanje izidov, ampak zgolj za športni prekršek. Med 17 osumljenimi se je znašel tudi Dragan Gajić, ki je v izjavi za javnost sporočil, da ni bil vpleten v stavo na sporno tekmo oziroma da ni naredil nobenega prekrška. Še najbolj brezskrben se zdi položaj tretjega slovenskega reprezentanta v preiskavi Vida Kavtičnika, ki je bil v obdobju spornih tekem poškodovan in naj ne bi bil med osumljenimi.
Nagnjenost k športnim stavam je v Sloveniji, kakor tudi v drugih državah, zlasti nekdanje Jugoslavije, znana. Zaradi ilegalnih stav oziroma nameščanja izidov so se v sodnih procesih, ki so že končani ali pa še potekajo, znašli predvsem nogometaši (Dino Lalić, Nastja Čeh, Erdžan Bečiri, Goran Šukalo, Admir Suljić ...), ki so se s stavnimi posli pretežno ukvarjali v tujini.
Problematiko nameščanja izidov, s katerimi bi se (ne)posredni akterji okoristili pri športnih stavah, se je pri nas bolj ali manj pometalo pod preprogo tudi zaradi zahtevnega zbiranja dokazov. Špekulacij in govoric je bilo v zadnjih letih veliko. Krivdo je na mariborskem sodišču pred tremi meseci priznal Bečiri, ki je 11. aprila 2009 v dresu Nafte izgubil prvoligaško prvenstveno tekmo z Dravo 1:4 in pri tem bojda zaslužil 10.000 evrov.
Zaskrbljujoč trend
Tudi sicer naj bi bili pri stavcih v Sloveniji po podatkih Športne loterije najbolj popularni nogometni dogodki, ki predstavljajo več kot polovico vseh vplačil. Približno 10 odstotkov naj bi odpadlo na hokej, košarko in tenis. Da so stave zelo priljubljene tudi med neposrednimi akterji oziroma športniki - nekateri so priznali tudi zasvojenost -, ni nikakršna skrivnost. Bolj zaskrbljujoč utegne biti trend, da tudi za nadobudne športne generacije športne stave postajajo del življenja.
Sicer pa stavnice, ki so se v zadnjih letih po svetu namnožile in prispevajo tudi pomemben sponzorski delež, postajajo globalni posel. Kjer se vrti denar, pa se sukajo tudi nepridipravi. Slovenija se nasploh nahaja na občutljivem zemljepisnem območju, med vplivno “jugoslovansko” sfero, kjer so stavnice doživele silovit razcvet, ter Avstrijo in Italijo, kjer se s posledicami stavne afere, ki je pred dobrim letom pretresla tamkajšnjo nogometno sceno, še vedno intenzivno ukvarjajo.
ALEŠ SORTA