Cimos Koper brez asa iz rokava

Prva odločitev na slovenski rokometni sceni je pripadla igralcem Celja PL, ki so na pokalnem prestolu nasledili letošnje finalne poražence Cimos Koper.

PODČETRTEK> Čeprav je fraza, da je naslov težko osvojiti, še težje pa ga je ubraniti, v športnih in medijskih krogih že obrabljena, pa gotovo vsebuje vsaj zrno resnice. Na svoji koži so ga izkusili v koprskem klubu, ki je v pretekli sezoni osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, in s tem postavil visoke standarde v prvi vrsti samemu sebi. Tako kot v času velikih uspehov, je potrebno biti stvaren pri analizi tudi, ko ne gre vse po željah. Velja se ozreti le na preteklo domačo sezono, v kateri so Koprčani dolgo kotirali le kot tretji kandidat za državni naslov za ambicioznimi Celjani in dalj časa vodilnimi Velenjčani. Cimos je osvojil naslov, ko so se ga vsi najmanj nadejali. Poleg svojih kvalitet so izkoristili tudi slabosti tekmecev in ob okrepljeni samozavesti postali absolutni zmagovalci.

Pred končnico letošnje sezone je položaj nekoliko drugačen. Koprčani igrajo ligo prvakov z vsemi plusi in minusi, ki izhajajo iz udeležbe v najmočnejšem in najzahtevnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Velenjčani so še dodali nekaj pomembnih kock v moštveni mozaik, ki se zdi najmanj ranljiv. Celjani so ob spremembi na trenerski klopi prenovili ekipo s potentnimi igralci, željnimi dokazovanja, in jih pri tem zavestno razbremenili vloge favorita, ki so jo hočeš-nočeš morali prevzeti Koprčani. Tekmeci na slovenski sceni so proti prvakom posebej nabrušeni in brezkompromisni. To je recept, ki zlasti na domačem igrišču deluje. Najboljši primer je pokalni finale. Koprčani so bili v pretežnem delu dvoboja boljši tekmec. Na igrišču so vsaj 45 minut dajali vtis ekipe, ki ve, kaj hoče. Še pet minut pred koncem so držali priključek z gostitelji, ki sta jim rezultatski zasuk kot tudi navijaška podpora dala krila. Porazne končnice, ki so jo Celjani dobili z delnim izidom 11:2 v zadnjih 18 minutah tekme, se zgodijo tudi močnejšim ekipam.

Celjski trener Vladan Matić je v prelomnih trenutkih povlekel vsaj dva asa iz rokava: Boruta Mačkovška in Matevža Skoka. Koprski trener Fredi Radojkovič ni imel tako srečne roke oziroma je stavil na preverjene moči, ki pa po 50 minutah neizprosne bitke na igrišču niso imele več potrebne svežine in udarnosti. Sodnika? Rokoborski prijemi so bili prisotni na obeh straneh, toda divji ritem je bolj ustrezal gostiteljem, ki so s pridom izkoristili prednost domačega igrišča. V manjši, a polni dvorani v Podčetrtku, je ta prišla še bolj do izraza, kot bi v Celju.

Povedali so v Podčetrtku

> Fredi Radojkovič, trener Cimosa Kopra: ”Odigrali smo najboljšo tekmo v drugem delu sezone. Posebej na začetku drugega polčasa smo prikazali vrhunsko predstavo. V zadnji četrtini tekme je spet popustila zbranost. Zakaj se nam je to zgodilo, bo pokazala analiza. Nobene pomoči nismo imeli. V gosteh, kjer morajo igralci odmisliti vse moteče dejavnike, je nismo niti pričakovali. Skok? Ubranil je tisto, kar je moral. Mi nismo izkoristili svojih priložnosti in Celjani so zasluženo zmagali. A fantom nimam česa očitati.”

> Gorazd Škof, vratar Kopra: “Imeli smo pobudo in tekmo v svojih rokah. Mogoče smo plačali davek na malo krajšo klop in manjše število rotacij. Celjani so do prelomnih trenutkov zadevali skoraj izključno iz protinapadov in sedemmetrovk. Tudi tokrat smo bili blizu uspehu. Pogrešamo še enega levega zunanjega igralca. O sojenju bom dejal le to, kar mi je po tekmi povedal bivši sodnik: ni bilo na ravni finala.”

> Petar Metličić, igralec Celja PL: ”Mlajši igralci so pokazali značaj in zrelost ob zaostanku. Ker s Perićem nisva imela svojega dne, so prevzeli odgovornost. Tekma je bila tipična za finale: brez lepote v igri, a zato toliko bolj bojevita, čvrsta in na trenutke tudi umazana. Pokazali smo več želje in zasluženo slavili, kar je lepa spodbuda za mlado ekipo. Večina jih je sploh prvič igrala finale na tej ravni.”

> Borut Mačkovšek, igralec Celja: “Z igralcem manj smo dosegli dva, tri dragocene gole. Pomembna je bila podpora navijačev, ki so nas spodbujali, ko nam ni šlo. Koprčani so nas kar nekoliko presenetili po medsebojni prvenstveni tekmi. V ključnih trenutkih je pretehtala naša želja po uspehu. Imamo več aktivnih menjav. Pri Kopru pa štiri, pet igralcev skoraj ne povoha igrišča.”

ALEŠ SORTA

---