Mitja je pometel z rekordom

Odlično obiskani in pripravljeni gorski tek iz Kobarida v Drežnico je postregel s sodelovanjem tekaške smetane, rekordom proge - in ugibanji, ali ne gre za zadnji tek. Ker je tek na Prdelo ugasnil že pred leti, letos pa ni bilo več mladinskega teka, bi tako Kobarid ostal brez svojega teka.

Odpri galerijo

KOBARID> Jubilejnega, 30. Teka pod Krn (5,5 kilometra, 350 višinskih metrov), enega najstarejših slovenskih gorskih tekov, se je v soboto udeležilo 112 tekačev, skoraj dvakrat več kot lani. Nekoliko upehani organizatorji iz Tekaškega kluba Kobarid razmišljajo o tem, ali tek še pripravljati. Njihov član Mitja Kosovelj je za debelih 24 sekund popravil 17 let star rekord Romea Živka, njegova sestra Mateja pa je lastni rekord iz leta 2007 zgrešila za pet sekund.

Zadnji letošnji gorski tek v primorskem gorskotekaškem pokalu je v Kobarid pripeljal več tekačev, kot se jih na Teku pod Krn zbere običajno, in odločil o uvrstitvah letošnje sezone. Lanski zmagi v pokalu sta obranila Gorenjec Simon Alič in Cerkljanka Mihaela Tušar. Zahvaljujoč predvsem dejstvu, da je Mitja Kosovelj že od začetka svoje tekaške kariere, iz pionirskih časov, član TK Kobarid (“v klubu se dobro počutim, dobro sodelujemo”), so rekreativni gorski tekači v soboto imeli privilegij, da tečejo skupaj s svetovnim prvakom v gorskem maratonu, z njegovo sestro Matejo, ki prav tako sodi v sam svetovni vrh gorskega teka, ob progi pa je (tudi za rekreativce) navijala Lucija Krkoč, tretja gorska tekačica Evrope in zmagovalka svetovnega gorskotekaškega pokala. Ta luksuz je Mitja Kosovelj nadgradil še s fenomenalnim novim rekordom proge, s katerim je dokazal, da je pri 27 letih na vrhuncu moči in da njegovi napadi na kvalifikacijsko normo za London na maratonski progi počivajo na trdnih temeljih.

Organizatorji so mu ob progi postavili oznake s časi, ki jih je ob svojem rekordu leta 1994 beležil Živko. “To je bila dobro merilo. Na prvem kilometru sem imel šest sekund prednosti, na drugem osem, na tretjem deset, na četrtem pa že 20. Toda niti ni šlo tako zlahka, moral sem paziti, da ne bi prehitrega tempa na začetku plačal na koncu,” je povedal novogoriški šampion. Letos ima še en velik cilj, dober nastop na EP v krosu v Velenju 11. decembra, v prihodnjem letu pa bo šel v boj za olimpijsko A normo za maraton 2:15 (njegov osebni rekord je 2:17:45). “Poskusil bom na katerem od tekov v marcu ali aprilu, če ne bi šlo, pa bi v juniju poskusil zadnji vlak uloviti še na katerem od bolj severnih, hladnejših tekov. Norma je dosegljiva, če bodo okoliščine idealne, a za to moraš imeti tudi malo sreče, predvsem pa nič poškodb. Motivacije imam dovolj, uspeh pa bo odvisen tudi od vremena, sotekmovalcev (solo tek je prezahteven, op. a.) in dnevne norme. Če ne bo šlo, pa tudi ne bo konec sveta. Ni še določeno, kako bo ravnal olimpijski komite, verjetno pa bo - v primeru, da nihče od maratoncev ne bo izpolnil A norme - v London potoval tisti od nas treh z B normo (še Kobe in Kosmač, op. a.), ki bo imel v prihodnjem letu najboljši izid.” Napovedi, da utegnejo Kobaridci odstopiti od prirejanja teka, pa komentira: “Škoda bi bilo, če bi ga ukinili. Saj se ga da izpeljati tudi z minimalnimi stroški.”

Mateji Kosovelj je na cilju ura pokazala pet sekund več od njenega štiri leta starega rekorda. “Malo mi je žal za to, a takrat sem bila dobro pripravljena, zlasti hitrostno, tačas pa si po poškodbi še ne upam pretiravati. Bilo je tudi mraz, malo premalo sem se oblekla, tako da sem čutila mrzle noge; to mi je pobralo del energije. Potrdilo se je, da napredujem, in moja samozavest raste. Moram potrkati na les, letos je minilo že več časa kot lani, kar sem brez poškodb.”

Na cilju teka se je razpletel “ptičji” dvoboj Graparja Leona Kosa inAjdovca Ivana Sokola, tako za skupno uvrstitev kot za pokale znotraj starostne kategorije. Sokol je v Drežnico priletel hitreje od Kosa, osvojil je letošnji absolutni bron pred Kosom, v kategoriji pa je Kos bron osvojil z dvema točkama prednosti pred Sokolom, ki je povedal: “Moja forma se je po Hlevišah popravila. Škoda, da je sezone že konec, bom pa dobro formo skušal unovčiti na zimskih krosih - če mi bo seveda čas dopuščal, da se jih bom udeleževal.” Izvedba teka se mu zdi dobra, le razglasitev izidov bi lahko pripravili prej, “navsezadnje smo v času računalnikov”.

Predsednik TK Kobarid in vodja organizacije Marjan Krajnik je povedal: “Organizacijski odbor je isti že 20 let, zadaj pa nimamo dovolj podpore. Letos me je Školč prepričal, da tek izpeljemo, in reči moram, da je vzdušje odlično, v 30 letih takega teka še ni bilo. Po teku se bomo usedli in pogovorili. Morali bi sestaviti organizacijski odbor, ki bi tek vlekel vsaj deset let. V veliko pomoč so nam starši naših otrok.”

Krajnikova desna roka Pavel Školč pa je pristavil: “Če bi Tek pod Krn odpadel, bi primorski teki ogromno izgubili. V 30 letih zgodovine smo doživeli že vse, od burje, dežja in snega do takega čudovitega vremena, kot je danes. Takih tekov si še želimo in neodgovorno bi bilo prekinjati.”

Koordinator pokalnih gorskih tekov Klavdij Čendak je za PN ocenil sezono in kobariški tek: “Vsi letošnji teki so bili na dovolj visoki ravni, super pozitivni, čeprav eni malo boljši in drugi malo manj dobri. V Kobaridu so svoj tek zelo, zelo dobro izpeljali. Številni tekači pa menijo, da bi morali uro starta premakniti, tek bi moral biti dopoldne. Kmalu pade tema in tistim, ki prevozijo 200 kilometrov, se mudi. Tudi s podelitvijo ne bi smeli predolgo odlašati, tekači postanejo nestrpni. Vsekakor želimo, da ta tek ostane, to ni samo moje mnenje, kar nekaj tekačev meni tako. Upam, da tek, na katerem je Kosovelj postavil rekord, ne bo zadnji.”

Ob teku za odrasle (65 tekačev) so pripravili še dva teka za mladino., ki se ju je udeležilo 47 tekačev. Presenetili so nekateri rosno mladi tekači, ki so se odpravili na člansko progo in dosegli odlične uvrstitve. Denimo: 13-letni Bovčan Robi Erzetič je bil absolutno deveti, 11-letni Matic Berginc z Livka 23., 12-letna Nika Šturm iz Ladri pa je bila v ženski konkurenci celo četrta. Organizatorji so uspeli zagotoviti številne praktične nagrade, žal pa so jih žrebali šele po koncu razglasitve, namesto da bi za to izkoristili čakanje na razglasitev.

VENČESLAV JAPELJ

---