Italijanska šampionka v ekipi Primorskih novic

Nekdanja članica italijanske reprezentance Daniela Da Forno je sprejela vabilo s Primorske za sodelovanje na SP v gorskem maratonu v Podbrdu. Z njo smo se pogovarjali po gradiškem gorskem teku.

Daniela Da Forno si na Gradišču nad Vipavo  ogleduje nagrado za zmago na velikonočnem teku Foto: Venčeslav Japelj
Daniela Da Forno si na Gradišču nad Vipavo ogleduje nagrado za zmago na velikonočnem teku Foto: Venčeslav Japelj

PODBRDO> Na 8. svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu, tudi 10. GM4O in drugem državnem prvenstvu, bo 18. junija nastopila tudi ekipa maratoncev Primorskih novic. Njihov cilj ni doseganje čim boljših časov in uvrstitev, temveč sproščena rekreacija ter izražanje podpore maratonu in njegovim organizatorjem.

V Podbrdu na svetovnem prvenstvu pričakujejo približno 200 reprezentantov z vseh celin in nekaj sto drugih gorskih tekačev. Do ponedeljka se je teh drugih prijavilo že 382. Tekli bodo na 37,5 kilometra dolgi progi s 5300 metri višinskih razlik. Več o SP na wmra.gm4o.si.

V ekipi PN so trije Slovenci, mecen primorskih pokalnih tekov Igor Reščič s Šareda nad Izolo, slovenski rekorder po številu pretečenih maratonov, Koprčan Željko Brljak, in novinar PN Venčeslav Japelj. Moško družbo bo polepšala Italijanka Daniela Da Forno iz kraja Pieve di Cadore v deželi Veneto (med Forni di Sopra in Cortino d'Ampezzo), še pred nedavnim vrhunska ultramaratonka, danes pa rekreativna tekačica, ki jo navdušujejo slovenske gorskotekaške proge.

Daniela je z veseljem, kot pravi, sprejela vabilo v ekipo našega dnevnika. “Letos nisem imela posebnih tekaških projektov, sita sem številnih tekmovalnih tekov, rada bi tekla le za sprostitev. Vabilo PN je spodbuda, da malo več treniram. Upam, da mi bo podbrški maraton uspel, da ga bom dobro odtekla,” je za PN v Gradišču nad Vipavo povedala Italijanka, ki je lani na Primorskem tekla na osmih tekih in se redno uvrščala na stopničke za zmagovalce. “Letos sem tekla samo dvakrat, in to obakrat v Sloveniji. Sicer pa je za mano ogromno tekov v Italiji, med drugim 20 maratonov, treh 100-kilometrskih tekov, ducat 50-kilometrskih, 10 transcivett - tam imam še vedno rekord.“

Daniela si je v nedeljo ogledala progo SP. Povedala je, da ji je zelo všeč, še zlasti zato, ker večinoma poteka skozi senčni gozd (sama je bolj vajena gorskih tekov po golih Dolomitih). Prek “ure resnice” na Durniku je odskakljala z lahkoto, vendar je na vrhu tega najtežjega odseka poiskala italijanski izvor imena: “Sara dura!” (težko bo, težko!). Oče GM4O Jože Dakskobler je s svojimi pomočniki v minulih dneh delal na progi, olajšali so pot prek dveh snežnih zametov, usekali stopnice na Durniku in opravili še nekaj posegov. Marsikje prek proge še ležijo debla, tako da organizatorje do 18. junija čaka še nekaj dela na progi, označbe so ponekod pomanjkljive, sicer pa je podaljšek proge, ki se zdaj spusti do Podbrda, varnejši in bolj tekoč, kot je bil prejšnji do Petrovega Brda. Vsekakor je proga v celoti prehodna in primerna za trening.

Bila je članica italijanske reprezentance za ultramaratonske teke, ki je leta 2007 osvojila evropski bron in leto pozneje evropsko srebro. Leta 2009 je bila italijanska prvakinja na 50-kilometrski progi, zmag, kot je tista na Evromaratonu Koper-Milje leta 2008, pa je bilo v njeni karieri na desetine. Tekla je tudi v Ljubljani, na maratonu je leta 2006 osvojila bron, dve leti pozneje pa je enako uvrstitev ponovila na polmaratonski progi.

“Najraje imam gorski tek, s katerimi sem tudi začela tekaško kariero,” pove ultramaratonka letnika 1968. Pri srcu ji je zmaga na Gran raid delle Prealpi Trevigiane leta 2008, gorskem teku, dolgem 60 kilometrov, s 3000 metri višinskih razlik. “Rojena sem med planinami. Tek v naravi mi da ogromno. Tolikokrat sem tekla na asfaltu, a sem se vrnila h koreninam, v naravo.”

Daniela je optičarka. Pred petimi leti je po Sloveniji predstavljala leče in takrat je opravila tečaj slovenščine. “Slovensko malo govorim,” so njene besede v slovenščini. “Ko sem delala v Trstu, so k nam hodili igralci iz Slovenskega stalnega gledališča. Bili smo prijatelji, hodila sem na predstave z italijanskimi podnapisi. A slovenščine je zelo, zelo težak jezik,” zmaje z glavo drobna, a neverjetno žilava šampionka. VJ


Najbolj brano