ponedeljek, 30. avgust 2010
Zmagovalca sobotnega teka na Tabor, veljavnega za primorski in kraški pokal, sta bila Marko Vojska in Valentina Bonanni. Športnikom tekačem so se pridružili športniki golobi.
Najhitrejše in najhitrejši absolutno, z leve: Jožko Rupnik, Daniela da Forno, Marko Vojska, Valentina Bonanni, Sergeja Lipušček, Jernej Šemrov
Foto: TINA NEMANIČ
Najhitrejši člani v kategoriji 25-29 let, z leve: Mitja Orel, Martin Zdauc, Jure Kerin
Foto: TINA NEMANIČ
Tea Nemanič prihaja v cilj svojega prvega tekmovalnega teka
Foto: TINA NEMANIČ
Sekunde pred startom - in dežjem
Foto: TINA NEMANIČ
TEK> Ne ve se, ali je bil starter devetega teka na Tabor Božo Dragan, ki je nadomeščal sežanskega župana Davorina Terčona, dogovorjen z vremenarji ali je bilo krivo naključje - vsekakor se je začetek teka natanko ujel z začetkom dežja.
Naslednji primorski ravninski tek bo 11. septembra Kraški tek v Povirju, že 4. septembra pa je na vrsti gorski tek na Črno prst v Podbrdu.
Sobotni sežanski tek iz serije primorskega pokala je prekinil poletno tekaško pavzo in končal obdobje najhujše poletne vročine. Teklo je 99 tekačic in tekačev, večinoma Primorcev, a tudi iz notranjosti Slovenije in Italije, za pohod pa se je odločila samo ena od spremljevalk tekačev. V ženski konkurenci sta prvi mesti na sedemkilometrski progi pobrali Tržačanka Valentina Bonanni in Daniela da Forno iz kraja Cadore v deželi Veneto. Tretja je bila Idrijčanka Sergeja Lipušček, štiri teke pred koncem primorskega pokala že skupna zmagovalka. Valentina je nekaj zadnjih sežanskih tekov izpustila, tokrat pa je znova odkrivala lepote sicer ene krajših, a dinamične proge na hrib nad Sežano in nazaj. “Malo dežja ni motilo. Z Danielo sva v minulih dneh skupaj kar precej pretekli, v enem vikendu sva bili celo na treh tekmah, čez dva tedna pa se odpravljam na gorski tek 3 Zinnen, Tre cime di Lavaredo, pod simbolom Dolomitov, čeprav pretirani vzponi niso zame.” Tudi Daniela se je na Primorskem že dodobra udomačila, pred razglasitvijo je skočila “po špežo” v eno od sežanskih trgovin in zamudila prvo klicanje njenega imena.
Najhitrejši je bil Marko Vojska (AD Posočje), takoj za njim in pred Jerneja Šemrova (ŠD Hotedršica) pa se je presenetljivo uvrstil novinec Jožko Rupnik iz Črnega Vrha. Seveda novinec samo v teku, kajti Jožko, letnik 1967, je konec 80. let prejšnjega stoletja osvajal državne (jugoslovanske) naslove v teku na smučeh, zdaj pa je podobno uspešen na veteranskih tekmovanjih (lani je v štafeti zmagal na veteranskem SP). Povedal je: “Lani sem na Ljubljanskem maratonu tekel polmaraton in se mučil, ker sem bil brez priprave, letos pa sem si rekel, da moram prej odteči nekaj tekov. K teku me zdaj spravlja 14-letni sin Patrik, večinoma tečem z njim. Je perspektiven tekač na smučeh in upam, da bo šel po moji poti.” Jerneju Šemrovu ni poslabšal položaja na lestvici absolutnih pokalnih rezultatov, ker nima stalne startne številke. Je pa Jerneju po še eni Markovi zmagi jasno, da bo trenutno vodilni položaj zadržal do konca le v primeru, da zmaga na vseh štirih preostalih tekih.
Sedmerico tekačev, ki so tekli pod 30 minutami, je zaključil še en novinec iz drugega športa, balinar Martin Zdauc iz Plešivice, letnik 1981. Tekmovalec superligaša Luke Koper bo v novi sezoni kot polprofesionalec tekmoval za italijanski Spilimbergo. V svoji kategoriji je zmagal, za PN pa je povedal: “Pred dobrimi desetimi leti sem tekel na prvem povirskem teku, odtlej pa se s tekom rekreiram, tečem le zase. Danes bi lahko tekel tudi malo bolje, nisem prav zadovoljen.”
Zato pa je bil toliko bolj zadovoljen eden od starost primorskega teka, Sergej Ferrari iz Nove Gorice, letnik 1933. Ker je v Sežano prišel precej pred startom, je progo pretekel kar dvakrat, drugič v manj kot eni uri!
Večino proge sta skupaj tekli sosedi in prijateljici iz Šmarij pri Sežani, 35-letna Tea Nemanič in 36-letna Katja Kovač. Za Teo je bil to sploh prvi tekmovalni tek. “V družini se s tekom ukvarjamo že od nekdaj, mene pa se je prijel na 'stara' leta. Začela sem februarja, prej sem se ukvarjala z aerobiko, na očetov tek (vodja teka in predsednik Kraških tekačev je Silvo Nemanič, op. a.) pa sem seveda morala priti. Zdaj se tekaška sezona pričenja tudi zame.” Tudi Katja, učiteljica športne vzgoje na sežanski osnovni šoli, je na Tabor tekla prvič, a je za njo že nekaj “uradnih” tekov. “Vse življenje se ukvarjam s športom, brez njega si ne znam predstavljati življenja, saj mi vrača energijo.”
Divačan Zoran Milašinovič se ne žene za kakšnimi posebnimi rezultati, čeprav “malo tekmovalnosti mora biti”, kot pravi. Med tekom se mu ni bilo težko ustaviti in pobrati startno številko, ki jo je izgubil eden od tekačev pred njim. Zoran teče že šesto leto, zaradi zdravja (imel je težave s hrbtenico, a se jih je rešil), telesne teže, druženja, osebnega zadovoljstva ... Bolj ali manj je stalno v gibanju.
Marko Goranič iz Koprive je pred startom izpustil golobe, simbole miru in prijateljstva. 94 jih je opravilo let od Sežane do Koprive, za kar so potrebovali dobrih 12 minut. “Tudi oni so športniki, leteči športniki, le da se morajo sami znajti na poti, se orientirati in izogibati sovražnikom v zraku,” je povedal njihov gospodar, sicer tudi tekač.
Društvo za srce in ožilje Sežana je tudi tokrat poskrbelo za merjenje krvnega tlaka in sladkorja.
VENČESLAV JAPELJ