Uspešnica se piše na Mostu

Štafeta se je iz Tolmina preselila na Most na Soči. Šahist Jan Vasiljevič jo je predal donedavnemu trenerju kajakaške sekcije Urošu Štekarju, ki je bil v preteklem desetletju eden od snovalcev uspešnega kolektiva.

Z Dejanom Testenom sta na Mostu na Soči ustvarila pravcato malo zgodbo o uspehu. Sekcija Kajak kluba Soške elektrarne na Mostu na Soči je namreč v preteklem desetletju na površje potisnila kar nekaj imen, ki imajo - ali pa še bodo imela - pomembno v vlogo v kajaku in kanuju na mirnih in divjih vodah. Luka Božič, Sašo Taljat, Rok Kuk in Lovro Leban so le nekatera najbolj znana imena, v ozadju pa na vrata že trkajo novi upi. Prav v delo z nadebudnimi kajakaši in kanuisti je bil v preteklem desetletju vpet tudi naš tokratni sogovornik, 40-letni Uroš Štekar iz bližnjega Modreja, ki se je letos zaradi preobremenjenosti posvetil delu in družini.

> In kakšni so bili začetki na Mostu?

“Iz odprte skupine, ki se ji je lahko pridružil vsak, ki je imel željo po veslanju, smo začeli sestavljati klubski ustroj, kot ga poznamo danes. Jaz sem se osredotočil na cicibane in starejše dečke, Dejan pa je imel čez mladince in člane. Vse skupaj se je dobro prijelo. Naenkrat smo imeli po 16 otrok na skupino oziroma na trenerja. Normativ je sicer sedem tekmovalcev na vodi. Nastalo je nekaj logističnih težav, ki smo jih dobro reševali. Vse je temeljilo na slalomu na divjih vodah, čeprav tu nimamo razmer za panogo. Precej je bilo voženj do Bovca, Solkana, Kobarida in Tacna. Za trening v Solkanu smo - denimo -porabili tri ure. In to petkrat na teden.”

> Kako ste se odločili še za mirne vode?

“Ugotovili smo, da imamo ugodne razmere za vadbo. Posebej s prihodom Jerneja Župančiča Regenta . Ledino je zaoral Rok Kuk, ki se je v hipu odločil, da ne bo več slalomist, potem so mu sledili še drugi. Denimo, Lovro Leban, ki je nihal med slalomom in spustom, naposled pa se je preusmeril v mirne vode v disciplino K-2 s Kukom. Žal za las nista šla na olimpijske igre.”

> Kdo od tekmovalcev je šel skozi vaše roke?

“Od teh, ki so se zdaj prebili v mladinsko reprezentanco, je pri meni začel Jakob Jeklin , ki je osvojil bronasto medaljo na nedavnem svetovnem prvenstvu, pa Niko Testen, Žiga Taljat in Alja Kozorog z ekipno medaljo. Vsi našteti bodo tudi tekmovali na evropskem prvenstvu konec tedna v Franciji. Velja omeniti še Beti Medved , ki se ji letošnja sezona sicer ni razpletla po željah. To je generacija, rojena med leti 1996 in 1998.”

> Koliko so uspehi pripomogli k razvoju tega športa na Mostu na Soči?

“Precej. Velika podpora ob matičnem kajakaškem klubu Soške elektrarne je bila in je pri mostarski osnovni šole. Nudili so nam telovadnico in fitnes. Rezultati so zagotovo temu športu dali dodaten impulz, nekaj so prispevali tudi vzorniki, na čelu z domačinoma Luko Božičem in Sašem Taljatom. Še pred tremi leti je 90 odstotkov tekmovalcev prihajalo iz mostarske osnovne šole. Zdaj se baza počasi širi tudi na Tolmin in okoliške kraje. Veliko se jih je usmerilo na mirne vode. Mladinec Matic Klobučar bo, denimo, nastopil na svetovnem prvenstvu na mirnih vodah.”

> Našega prejšnjega sogovornika zanima, kakšne nasvete imate za mlade, ki se ukvarjajo s tem športom?

“Trebno je biti vztrajen. Ni pomembno, da imaš najboljše razmere, pomembno je, da jih najbolje izkoristiš. K uspehom je pripomoglo več dejavnikov, ki so med sabo prepleteni: od okolja, šole, staršev, do kluba ter načina dela. Kajakaštvo smo jim poskušali približati skozi igro, kar nam omogoča Soča v zgornjem toku. S tem pridobiš občutke in ne pride do zasičenosti.”

> Komu predajate štafeto?

“Kanuistu mostarske sekcije Jakobu Jeklinu , ki je že zgodaj nakazal svoje potenciale, takoj pa je zablestel v mladinski konkurenci. Vprašal bi ga, kako je okusiti take uspehe že v mladih letih ter kako jih misli nadgraditi tudi v prihodnje?”

ALEŠ SORTA

---