Univerzijada, ki je bila in ki je ne bo
Šport
13. 03. 2012, 08.08
Le nekaj dni pred dokončno odpovedjo zimske univerzijade v Mariboru je imelo 11 slovenskih novinarjev na 59. srečanju stanovske organizacije ljubiteljev smučanja SCIJ priložnost spoznati prizorišča univerzijade 2011 v turškem Erzurumu. Primerjava z Mariborom je komaj mogoča.
Turki so na gorah Palandoken (3200 metrov, na fotografiji) in Konakli smučarjem, deskarjem in turistom zgradili 18 sodobnih žičnic Foto: Igor Mušič
ERZURUM> V začetku marca je turške strmine med 1800 in 3200 metri nadmorske višine ob temperaturah globoko pod ničlo bičal veter s sneženjem. V času, ko je bilo samo še pričakovati dan uradne odpovedi univerzijade v Mariboru, so se v Erzurumu na sodobnih napravah zvrstili mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, svetovno srečanje novinarjev smučarjev in mednarodne zimske igre invalidov.
V Erzurumu so z intenzivnimi gradnjami za razvoj turizma in tretjega največjega univerzitetnega kampusa v Turčiji začeli leta 2004 in v petih letih zgradili vse za potrebe univerzijade. Največji objekti so: srednja in velika skakalnica ter stanovanja v kampusu, nov center s progami za vse moške in ženske alpske discipline Konakli, nov tekaški center Kandili, center za deskanje na snegu Palandoken, drsalna in hokejska dvorana.
Turška zgodba
Ko so se mariborski organizatorji sredi minulega desetletja spustili s Turki v tekmo za univerzijado, je bilo skoraj tako, kot da bi po Ezopovi basni žaba (Slovenija) med opazovanjem, kako podkujejo konja (Turčijo), tudi sama dvignila nogo.
Izkušeni kolega Mustafa Akyol iz dnevnika Hurryet, opozarja na nekatere značilnosti Turčije, ki so s slovenskimi neprimerljive: “Država je zelo aktivna z javnimi razpisi in financiranjem infrastrukture, razvito in učinkovito pa je tudi javno-zasebno partnerstvo. Pri velikih projektih sodelujejo veliki podjetniki z dobrimi zvezami pri javnih naročilih. Čeprav to včasih pripelje tudi do politične samovolje in represije nad posamezniki, je takšen sistem ob stalni gospodarski rasti turške ekonomije prinesel velik napredek obrobnih pokrajin.”
Turki so imeli generalko leta 2005 na poletni univerzijadi v Izmirju. Pridobljene izkušnje so uporabili na zimskih študentskih igrah. Pokrajina Erzurum (po velikosti in številu prebivalcev je za spoznanje večja od Slovenije) je s svojo razvojno agencijo v začetku prejšnjega desetletja poskrbela za urejene prostorske in razvojne načrte. Ti so bili del od ministrstva za kulturo in turizem potrjenega vzorčnega projekta razvoja zimskega turizma za vso Turčijo, s posebnim zakonom o financiranju pa ga je podprl premier Recep Tayyip Erdogan.
Zimska univerzijada je tekmovanje študentov, ki z vrhunskim športom nima skoraj nič opraviti. V Erzurumu je dvakrat prvak postal skakalec Matej Dobovšek, podprvaki pa so bili veleslalomist Filip Mlinšek in skakalna ekipa, v kateri sta bila še Rok in Žiga Mandl. Danes naštetih ni niti v A reprezentanci, kaj šele v svetovnem pokalu, kjer ne najdemo niti drugih tujih nosilcev odličij iz pri nas popularnih zimskih športov.
Ko je bila infrastruktura zgrajena, so Turki že poskrbeli za komunalno opremljen prostor za zasebne naložbenike. V Erzurum so prišla velika sredozemska turistična podjetja Dedeman in Polat. Zdaj je zimskim počitnikarjem na voljo 3000 postelj v hotelih.
V 75 milijonski Turčiji, kjer imajo sedemodstotno gospodarsko rast (so 15. največje gospodarstvo na svetu), zagotovitev 230 milijonov evrov v desetih letih ni predstavljala težav. Objekti danes normalno živijo, saj v mestu s 370.000 prebivalci (z okolico pol milijona) in s 70.000 študenti intenzivno izvajajo programe opismenjevanja v zimskih športih, dvorane in proge pa so na robu 1900 metrov visoko ležečega mesta ali največ pol ure vožnje daleč. Trenerji prihajajo tudi iz ZDA, Kanade in Slovenije. Novinarji smo imeli tako priložnost spoznati učitelja mladih turških skakalcev, Jureta Radlja.
Mariborski polom
V primeru slovenske univerzijade je bilo premalo trezne presoje, kaj je v majhni državi na začetku gospodarske krize sploh mogoče zgraditi. Pri pobudnikih univerzijade, mariborski občini in slovenski študentski univerzitetni športni zvezi, je bilo preveč sklicevanja na odmevnost prireditve ter poskusov, da bi - po možnosti z državnim in evropskih denarjem - ta ali oni kraj dobil čim več.
Žal se Slovenija in Maribor ob prvi spodleteli kandidaturi za leto 2011, ko je zmagal Erzurum, nista trezno 'prešteli'. Ob drugem poskusu Maribor zaradi težav drugih ni imel tekmeca in se je nekritično ponovno pognal v projekt, namesto, da bi počakal na boljše čase. Država se je umaknila v ozadje po načelu - če boste denar dali vi, ga bomo tudi mi - in ker v lokalnem okolju (z izjemo Rogle) ni bilo dovolj volje, znanja, javnega ter zasebnega denarja, se je začel polom.
230 milijonov evrov so v Erzurum vložili Turki. O takem znesku so sanjali tudi v Mariboru ...
Propadla mariborska univerzijada kaže na neresnost, neusklajenost in razdrobljenost Slovenije, ko gre za velike projekte. Tako v Turčiji, kot v primeru univerzijade leta 2003 v Trbižu, so pokrajine odigrale povezovalno, usklajevalno in finančno vlogo. Pri nas jih še nimamo. Z vložki v infrastrukturo sta bili aktivnejši tudi državi. Naša ni znala niti odločno reči ne, kar bi bilo bolje od razprodaje ugleda, ki se ob odpovedi dogaja.
IGOR MUŠIČ