Štafeta: Luka Jerončič, odbojkar Go Volleya

Sprejemalec Luka Jerončič iz Lok ima odbojko v genih. Dedek Rado, oče Matjaž in stric Gregor so bili igralski stebri Salonita, Luka pa je že kot mladinec opozoril nase v članski vrsti novogoriškega Go Volleya.

Luki Jerončiču je štafeto predal sovaščan, reli voznik Slavko Komel. Uvodoma mu je zastavil naslednje vprašanje:

>Slišal sem, da nameravate zamenjati klub. Kaj želite doseči s tem in kakšni so vaši odbojkarski cilji?

“Nameravam se preseliti v drugoligaša Črnuče ACH v Ljubljano. Želim hkrati dobro igrati odbojko in v njej napredovati ter redno študirati ekonomijo, ki me veseli in bo moja prihodnost, če se v odbojki kaj zalomi, oziroma po končani športni poti. Glede na to, da so Črnuče druga ekipa državnega prvaka ACH Volleya in da je precej treningov skupnih, pričakujem kakovostno delo. Ta čas seveda še nisem zrel za ACH, želim pa si, da bi sčasoma napredoval, da bi me kdo iz boljših klubov opazil in da bi prišel do takšne odbojkarske ravni, da bi lahko konkuriral tudi za mesto sprejemalca v ACH Volleyu.“

> Pa vendar - iz prve lige greste v drugo. Ali ne bo tako pot napredovanja daljša?

“Moja prava odbojkarska kariera se šele začenja in časa je še dovolj. Po prvih obiskih treningov sem ocenil, da prihajam v pravo okolje s pravim vzdušjem. Trener je Tomi Šmuc, ki ima za sabo lepo odbojkarsko kariero v tujini, trenirati skupaj z odbojkarji, ki igrajo v ligi prvakov, pa je tudi poseben izziv. V Prvačini in Go Volleyu so bili vzponi in padci. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se med sabo ujeli igralci z zelo veliko starostno razliko. Svoje je naredil še težak finančni položaj. Nekatera pričakovanja in obljube niso bili izpolnjeni.”

> Kako ste zadovoljni z minulo sezono?

“Z igro v dresu Go Volleya sem bil zadovoljen. Imel sem tudi svojo skupino navijačev iz vasi in bližnje okolice, nisem pa dobil prav veliko priložnosti. Poznalo se je, da je klub preživljal težke čase. Kljub vsemu smo skupni cilj, zanesljiv obstanek, dosegli in presegli. Žal mi ni uspelo doseči posamičnega cilja, prave igralske uveljavitve. Prav na mojem mestu sprejemalca je imel klub ključna moža, Jasmina Čuturiča in Dejana Čabarkapo. Zanj sem pravzaprav bil menjava, a le malokrat.“

>Kdo je vaš vzornik?

“Prav gotovo stric Gregor Jerončič, ki je v odbojki dosegel skoraj vse, kar se da. Med drugim je bil italijanski državni prvak in evropski podprvak, v minuli sezoni je uspešno igral za italijanskega B ligaša Slogo Tabor, kjer je sedaj trener mlajši selekcij. V zadnjem obdobju na njegovo povabilo pri njemu v Slogi posebej treniram še individualno.”

>Kaj bi predlagali za ponovni vzpon odbojke na Goriškem?

“Finančno so klubi na psu in odbojka je kakovostno padla, vendar se dobro dela z mladimi in lahko bi prišli boljši časi. Seveda to zahteva več denarja, in če ga je malo, bi ga čim več morali vložiti v vzgojo mladih. Kar največ jih mora igrati odbojko in nikogar se ne sme odkloniti. Pa naj imajo klubi drugo in tretjo ekipo in naj igrajo na nižjih ravneh. Če igraš, te kdo opazi in marsikateri otrok se šele razmeroma pozno fizično razvije. Če medtem redno igra, lahko dohiti in prehiti tistega, ki je bil prej zgolj zaradi hitrejšega fizičnega razvoja v prednosti. Takšen je bil tudi moj primer. Kot otrok nisem bil tako uspešen med vrstniki, kot sem danes.”

>Kako se boste pripravljali na novo sezono?

“Najprej me čaka matura, potem kondicijski trening in za popestritev nekaj lažjih turnirjev v odbojki na mivki. Tudi za kakšen konjiček si je treba vzeti čas. Zanima me avtomobilizem.”

>Komu predajate štafeto?

“Vrstniku Damjanu Šikuleskemu, nogometašu Bilj, ki je igral tudi v kadetski in mladinski ekipi Hita Gorice. Zanima me, ali še načrtuje preboj med boljše članske nogometaše.”

IGOR MUŠIČ

---