četrtek, 2. februar 2012
Andrej Kastelic
Foto: OSEBNI ARHIV A. K.
Štafeta še naprej ostaja na Pivškem. Iz Selc jo kolesar Martin Otoničar predaja na Kal, 25-letnemu balinarju v hitrih disciplinah Andreju Kastelicu, ki nastopa za obalnega superligaša, BK Luko Koper. Mladi kolesar je predlagal tudi prvo vprašanje balinarju.
>Zakaj igrate za Koprčane? Se nameravate morebiti preizkusili tudi kje v tujini?
“Z balinanjem sem resno pričel v BK Košana pred dobrimi šestimi leti. S člansko ekipo smo predlani nastopali v prvi balinarski ligi, kjer smo za prvakom Lucijo osvojili drugo mesto. Novi obalni superligaš mi je zaradi mojih dobrih iger, tudi proti njim, ponudil igranje v naši najmočnejši ligi, kar sem seveda brž sprejel. Po letu dni igranja za Lucijo pa je prišlo vabilo, naj se pridružim najboljši primorski balinarski ekipi. Program, ki mi ga je predstavil Boris Mahne, gonilna sila ekipe, mi je bil všeč, tudi cilji, pa tudi igranje v kvalitetnejši ekipi je bilo dodaten izziv. O igranju v tujini za zdaj še ne razmišljam. Ob res konkretni ponudbi bi najraje igral v kakšnem prvoligaškem klubu v Italiji ali na Hrvaškem.”
>Izhajate iz športne družine, v kateri domujeta balinanje in nogomet.
“Na Košanskem si ali balinar ali (v mladih letih) nogometaš. Oče Milan in brat Renato sta igrala oboje, in prav onadva sta me navdušila za balinanje; kaj drugega mi skorajda ni preostalo. Sedaj sta člana BK Košana, kjer smo pred leti skupaj igrali vsi trije. Brat je bil tudi predsednik kluba (nasledila ga je balinarka Marija Smrdelj, op. a.) in igra za najboljšo ekipo v prvi državni ligi, oče pa igra v občinski ligi. Košanci so bili v minulem letu zelo uspešni, postali so pokalni in veteranski prvaki Slovenije. V klubu smo imeli pred leti tudi najboljšega dečka v Sloveniji, Alena Paviča v kategoriji U-14, a je - razumljivo - odšel med nogometaše in sedaj uspešno igra za mladinsko ekipo Gorice.”
>Kako se počutite v eni najboljših ekip v ligi?
“Prehod iz Lucije v Koper ni bil težak, a ambicije klubov se razlikujejo. Lani smo želeli z Lucijo, kjer igra kar pet igralcev iz Ljubljane, v ligi obstati, letos pa se z Luko potegujem za naslov državnih prvakov. Trenutno po desetih krogih s kranjsko Planino delimo drugo mesto in za prvimi Škofjeločani zaostajamo le za točko. Do konca rednega dela igramo še štiri kroge in upam na vseh 12 točk. Sledilo bo še igranje štirih najboljših ekip, v katerem se nadejam naslova prvaka ali podprvaka. Obe mesti prinašata nastopanje v evropskem balinarskem pokalu, kar je tudi cilj ekipe.”
>Tekmujete v hitrih disciplinah, kjer je čas nastopa omejen na pet minut. Sta zahtevni?
“Ti dve disciplini, štafeta in hitrostno zbijanje, sta rezervirani za mlajše, lažje in telesno zelo dobro pripravljene balinarje. Sam treniram prav vsak dan, tako v naravi kot v fitnesu, tako vzdržljivost kot moč in koordinacijo. V štafeti skupaj igram z reprezentantom Gregorjem Moličnikom, ki je naš najboljši igralec, saj igra tudi v posamični konkurenci in v krogih.”
>Imate sedaj, ko igrate za kvalitetno ekipo, tudi reprezentančne ambicije?
“Seveda, nisem brez teh ambicij, a je konkurenca izredno huda prav v mojih dveh disciplinah. Slovensko balinanje sodi v sam svetovni vrh, kar dokazuje 134 medalj, osvojenih na največjih tekmovanjih od leta 1992 dalje. Tudi letos bo vrsta mednarodnih tekmovanj in morebiti me bo selektor preizkusil na katerem od njih. Imam namreč veliko volje do dela in napredovanja, moj adut pa je tudi mladost.”
>Komu predajate štafeto?
“Naj gre v bližnje Neverke, kjer je doma športna legenda Frane Morelj. Vprašal bi ga, kako je z gradnjo balinarske dvorane v Košani. Pa še: ali bo zdajšnji prvoligaš BK Košana kdaj zaigrala v superligi?”BRANE FATUR