Snega in tehnike je dovolj

Med redkimi Primorci, ki bodo zimske olimpijske igre v Sočiju na prizorišču preživeli delovno, bo novogoriški kondicijski trener ruske moške alpske reprezentance Samo Furlan. V začetku januarja je z ekipo preizkusil alpska olimpijska prizorišča.

Ruska alpska reprezentanca je olimpijske proge že dodobra preizkusila, njeno prvo ime pa je Aleksander Horošilov Foto: Samo Furlan
Ruska alpska reprezentanca je olimpijske proge že dodobra preizkusila, njeno prvo ime pa je Aleksander Horošilov Foto: Samo Furlan

ROSA KHUTOR > Samo Furlan, ki se s kondicijskim treniranjem smučarskih reprezentantov ukvarja že 28 let, se je ruski reprezentanci pridružil pred dvema letoma. Ker je ruska smučarska zveza v predolimpijskem obdobju denarno dobro podprta in ker želi visoke uvrstitve, je svojim olimpijskim kandidatom v tem obdobju omogočila celoletne treninge na najbolj priznanih smučiščih, od Nove Zelandije in Čila poleti do Wengna v zadnjih dneh. Zato so bili Rusi na olimpijskem alpskem prizorišču Sočija v Rosa Khutorju le na enem ciklusu treningov lani, nazadnje pa v začetku januarja.

Rusi so za potrebe olimpijskih iger na smučišču Rosa Khutor pod vodstvom priznanega švicarskega projektanta in nekdanjega smukaškega asa Bernharda Russija zgradili 20 kilometrov tekmovalnih prog. Celotna površina centra je 1820 hektarjev. Najvišja točka je 2320 metrov, na voljo pa sta pomožna (na 1170 m) in glavna (na 940 m) ciljna arena z 18.000 sedeži. Na smučišču se vrtijo tri kabinske žičnice in štiri sedežnice zadnje generacije.

Prve letošnje vtise z olimpijskih strmin je naš novogoriški sogovornik strnil takole: “Imeli smo šest vadbenih dni v idealnih vremenskih in snežnih razmerah. Celoten center je bil v času treningov zaprt in na voljo samo nam, dočakale pa so nas odlično pripravljene proge. Zaenkrat imajo prireditelji srečo, saj je po besedah domačinov snega več, kot je za prvi del zime običajno.”

Kje in kakšen je pravzaprav Rosa Khutor? Gre za pred komaj tremi leti dograjeno smučišče na zahodnem Kavkazu, oddaljeno le 40 kilometrov zračne linije od Črnega morja in uro in pol avtomobilske vožnje od središča Sočija. Na njem bodo izpeljane vse moške in ženske alpske discipline. Samo je prepričan, da bo smučišče zanimivo tudi za turiste: “Velik del prog sega nad 2000 metrov. Z vrha smo v času našega treninga lahko opazovali Črno morje. Razgledi so prekrasni. Vidi se tudi v sosednjo nemirno republiko Abhazijo, zaradi česar je ljudi, povezanih z varnostjo, veliko, a so diskretni. Smučišče je slikovito in razgibano in precej spominja na naš Krvavec. Le nekoliko večje in sodobnejše je, poleg tega je ob vznožju smučišča zrasla velika olimpijska vas z ličnimi objekti. Olimpijski utrip se že močno čuti. Povsod še zaključujejo z zadnjimi gradbenimi deli. Veliko je tudi turistov, ki se slikajo pred olimpijskimi objekti.”

Olimpijski utrip seveda najbolj občutijo tekmovalci in trenerji, pred katerimi so zadnje priprave. Rusija kot športna velesila (to za alpsko smučanje seveda ne velja) od vseh svojih olimpijcev pričakuje rezultate vsaj tik pod vrhom.

Novogoriški trener upa, da bodo z nekaj sreče lahko ruski ljubitelji smučanja zadovoljni: “Doslej pri nas poteka vse po načrtu. Norme smo dosegli in olimpijske kvote smo zapolnili. Na listi za nastop imamo še dva fanta, ki čakata, če bomo morda dobili kakšno dodatno startno mesto. Sicer so fantje, s katerimi delam v tehničnih disciplinah, zelo napredovali. Aleksander Horošilov se redno uvršča med dobitnike točk in je bil sredi januarja 18. na lestvici svetovnega pokala v slalomu. Sergej Majtakov prihaja do točk v veleslalomu, Stepan Zuev pa je bil trikrat na stopničkah v evropskem pokalu. Glede na to seveda ne moremo govoriti o medaljah, bi pa bili zelo zadovoljni s kakšno uvrstitvijo med deset najboljših.”

52-letni Novogoričan Samo Furlan je sin gimnastičnega olimpijca (leta 1952) Dušana Furlana. Doštudiral je veterino, v tem poklicu pa ni nikoli delal. Po tekmovalni karieri v gimnastiki in break danceu (v obeh disciplinah je bil jugoslovanski reprezentant) ga je zaneslo v kondicijske trenerske vode. Začel je pri trenerju Mateje Svet, Milanu Berniku, s slovenskimi alpskimi reprezentancami pa je s presledki delal od leta 1987 do 2010.

V ruskem taboru največ pričakujejo od najbolj izkušenega in v vseh disciplinah solidnega Horošilova, ki je lahko visoko v superkombinaciji. Formo te dni pilijo v Wengnu, na olimpijske proge pa se bodo Furlanovi fantje vrnili 9. februarja - pet dni pred prvim nastopom njegovih varovancev v superkombinaciji.

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano