Šah ima novega kralja

Šahovski svet si je oddahnil. Norveški velemojster Magnus Carlsen je, le nekaj dni pred svojim triindvajsetim rojstnim dnevom (30. november), v dvoboju v indijskem Čenaju (pred preimenovanjem Madras) po pričakovanju postavil stvari na pravo mesto. V velikem slogu je potolkel dosedanjega prvaka, Indijca Visvanathana Ananda, ter postal novi šahovski kralj.

Magnus Carlsen je novi svetovni šahovski prvak Foto: Frans Peeters
Magnus Carlsen je novi svetovni šahovski prvak Foto: Frans Peeters

ČENAJ > Ta zamenjava na šahovskem olimpu je že nekaj časa visela v zraku. Viši, kot v šahovski javnosti imenujejo Ananda, že dolgo ni več šampion, kakršnega si želi šahovski svet in kakršna sta bila denimo Anatolij Karpov in Gari Kasparov, ki sta na turnirjih redno dokazovala superiornost nad ostalimi. Indijec se je v zadnjih letih osredotočil izključno na dvoboje za naslov svetovnega prvaka. Turnirje je jemal le kot priprave na dvoboje. Utapljal se je v remijih. Nezainteresiranost za turnirske dosežke najlepše odraža njegov aktualni rating. Na novembrski FIDE lestvici zaseda zanj resnično preskromno osmo mesto.

Magnus Carlsen z določenimi potezami še dodatno podžiga radovednost javnosti. Tako noče sporočiti imena svojih sekundantov, zato se špekulira, da mu pomaga prav Gari Kasparov, ki ga pred leti že treniral.

Vse drugače je z norveškim biserom. Podati bi se morali kar precej v preteklost, da bi našli kakšno njegovo uvrstitev pod drugim mestom. Seznam Carlsenovih uspehov je nepregleden.

Že v zgodnjem otroštvu je napovedoval največje dosežke. Ves čas je bil v vrhu svetovnega kadetskega in mladinskega šaha. Velik mejnik je bila osvojitev naslova velemojstra. Promoviran je bil s komaj trinajstimi leti in pol! Le še Rus Sergej Karjakin ga je osvojil mlajši.

Magnusov rating je v stalnem porastu. Številka 1 svetovnega šaha je postal z 19 leti. Letos je kot prvi igralec na ratinški lestvici preskočil legendarnega Kasparova (ta je imel leta 2001 rekordnih 2851 točk), zatem pa se je povzpel na vrtoglavih 2872 točk. Klub 2900 ni več misija nemogoče, ampak stvarnost.

Medijski in resnični Magnus Carlsen

Magnus Carlsen je pravi moderni medijski junak, ki se v mondenih krogih giblje kot riba v vodi. Čisto drugačen je od dosedanjih šampionov, ki so bili po večini ekscentriki in bohemi ter jim nobena človeška slabost ni bila tuja.

Magnus je že tri leta modni model, ima svojega menedžerja, na kupe pogodb in pokroviteljev, stalno je navzoč v svetovnih medijih, ne manjka niti v opravljivih rubrikah. Menda samo s pogodbami letno zasluži milijon evrov. Po tistem, ko so ga v Čenaju pričakale oboževalke, z izpisanim njegovim imenom na golih hrbtih (prsi je zakrivala norveška zastava), pa lahko govorimo že o pravi carlsenomaniji. Histerijo oboževalk še bolj podžiga dejstvo, da je ob vsej svoji privlačnosti in karizmi še vedno brez dekleta.

Njegova življenjska zgodba je za skrajni sever Evrope zelo neobičajna. Postati vrhunski šahist v deželi, kjer je bila kraljevska igra do njegovega prihoda komajda zaznavna, ves medijski prostor pa zapolnjujejo zimski športi, je pravi fenomen. Nekoč je pripovedoval, da je bil že številka ena svetovnega šaha in zelo slaven, ko ga med večurnem sprehajanju po Oslu prav nihče od mimoidočih ni prepoznal. Dejal je, da mu to kar ustreza, saj zna biti slava zelo naporna. Danes je drugače. Dvoboj v Indiji je spremljala vsa Norveška. Zanimivo je, da samega sebe ne doživlja kot genija. Nasprotno, ima se za običajnega, celo nekoliko lenega in neredoljubnega mladeniča.

Človek navdiha

“Jaz sem popolnoma normalen človek. Moj oče je veliko pametnejši od mene. Biti preveč pameten velikokrat pomeni prej breme kot srečo. Sem človek navdiha. Sistematično učenje bi me ubilo,” je povedal v nekem intervjuju.

Zna pa biti tudi zelo trmast in uporniški. V prejšnjem ciklusu za naslov svetovnega prvaka je, potem ko niso sprejeli njegovih pogojev, odklonil nastop na kandidatskem turnirju. Za udeležbo na tekmovanju, ki je drugo najpomembnejše v šahovski hierarhiji, bi šahisti ubijali. Sam se je vsemu odrekel z neverjetno lahkoto, očitno prepričan, da je osvojitev naslova le vprašanje časa. V isti kontekst bi lahko spravili tudi naslednjo njegovo izjavo: “Nikoli nisem maral porazov. Nikoli nisem bil mnenja, da je poraz naravni del igre.”

Zdaj je dosegel visoki cilj in vloge so se spremenile - drugi “naskakujejo” njega. Marca prihodnje leto je v Hanti Mansijsku kandidatski turnir, ki bo navrgel njegovega izzivalca. Ga bo prvi izzval Vladimir Kramnik, Levon Aronjan, morda prav Anand ali kdo četrti?

Če za primerjavo vzamemo ratinge, se Carlsenu izgube naslova še ni potrebno bati. Pravzaprav bi bilo dobro, da bi Norvežan še nekaj časa grel prestol. Z njim je šahu zagotovljena prepotrebna medijska pozornost. Organizatorji ocenjujejo, da si je pravkar končani dvoboj preko raznih medijev dnevno ogledalo okrog 200 milijonov ljudi. To so številke, ki bi zadovoljile mnoge navidez popularnejše športe.

ANDREJ ŽNIDARČIČ


Najbolj brano