Rad teče na dolge proge

Štafeto si še naprej podajajo tekači. Idrijčan Jošt Lapajne jo je predal v Vipavsko dolino, Aneju Likarju iz Podrage. Novopečeni član Atletskega kluba Gorica se je letos usmeril v stadionske teke na srednjih razdaljah.

Anej Likar ima tek v nogah in krvi, saj teče že vse življenje. Ko so se starši odpravili k sorodnikom z avtomobilom, je sam raje ubral svojo pot z lastnimi nogami in tekel. Z odraščanjem so prišli ulični, ravninski in gorski teki za pokal Primorske ter krosi in teki na daljše razdalje. Najprej v klubu Nanos iz Podnanosa, nato pri Burji iz Vipave pod trenerskim vodstvom Klavdija Torkarja in Edvina Kosovelja. Z 19. leti hoče narediti korak v drugo smer. Daljše razdalje bo zamenjal s srednjimi, a na stadionski stezi, kjer od letošnje sezone vadi v AK Gorica pod taktirko Oliverja Batagelja. V Novi Gorici tudi obiskuje zadnji letnik srednje trgovsko-ekonomske šole, v prihodnje pa se namerava posvetiti atletiki.

> Koliko izkušenj imate s stadionskim tekom?

“Ne veliko. Če sem se že udeležil tekmovanj na stezi, so bila to državna prvenstva na 5.000 in 10.000 metrov. Veliko tekem pri nas na teh razdaljah tudi sicer ni. Zdaj sem se odločil preizkusiti na srednjih progah, oziroma v teku na 800, 1500 in 3000 metrov. V klubu praktično nimajo srednjeprogašev. Ko sem tekel na stezi, so me opazili in povabili v klub, kjer vadim od jeseni.”

> Kaj se je spremenilo v vadbenem procesu?

“Prej sem nabiral kilometrino in vzdržljivost. Zdaj je več poudarka na hitrosti, moči in posledično vadbi v fitnesu. Še naprej pa se udeležujem tudi tekem na 8-, 10-, in 12-kilometrski razdalji, bodisi ravninskih bodisi gorskih tekov. S tem ohranjam tekmovalni utrip. Na vsaki tekmi si namreč želim zmagati. Pisana konkurenca izkušenih tekačev pa pomeni pravšnji izziv.”

> Kakšna so sicer pričakovanja v vaši prvi sezoni na stezi?

“Ker gre za mojo prvo člansko sezono, želim dobiti vpogled, kaj in koliko zmorem in katerim razdaljam bi dal dolgoročno prednost. Stadionski teki so vendarle nekaj posebnega, pri čemer se že posamezne discipline razlikujejo med seboj tako po pristopu kot tudi sami taktiki na stezi.”

> Našega predhodnega sogovornika zanima, v kateri disciplini na stezi vam gre najbolje?

“O tem bom lahko kaj več rekel poleti ali jeseni. Preizkusil se bom na vseh treh že omenjenih razdaljah, sprva pa bo poudarek na 800 in 1500 metrov. Vzdržljivostno bazo imam, zato ne vidim večjih težav, da bi se v prihodnje preusmeril na daljše proge.”

> Kdaj vas v spomladanskem delu sezone čaka prva tekma na stezi?

“Pozimi sem se v glavnem posvetil vadbi. Tudi sicer je dvoranskih tekem v mojih disciplinah malo. Prvega maja se bom udeležil tekme v Palmanovi, poletni meseci pa so tako ali tako namenjeni atletskim mitingom. Med njimi bo tudi novogoriški.”

> Kakšni so vaši rezultatski cilji v letošnji sezoni?

“Želim si, da bi na prvem mitingu v Palmanovi odtekel 800 metrov v dveh minutah, do konca sezone pa bi se rad spustil pod to mejo, recimo do 1.56. Težko je reči, kaj bi to pomenilo v državnem merilu in tudi kam lahko posežem na posameznih tekmah. Na 800 metrov je konkurenca precej številčnejša kot denimo na 5000 ali 10.000, ko se skoraj izključno boriš s časom. Tu igrajo vlogo tudi drugi dejavniki.”

> Kako si dolgoročno zamišljate vašo atletsko pot?

“Z atletiko bom gotovo nadaljeval tudi po zaključku srednje šole. Prihodnje leto se ji bom posvetil še bolj intenzivno. Tek ostaja moja strast, po drugi strani pa sem realen. Na daljših progah se je zelo težko prebiti naprej. Pri nas je konkurenca okrnjena in je nasploh neprimerljiva z afriškimi tekači, ki so poglavje zase.”

> Komu predajate štafeto?

“Klubskemu kolegu, ki se posveča mnogoboju, Urbanu Čehovinu . Sprašujem ga, kakšne načrte ima v novi sezoni.” ALEŠ SORTA

---