Peterka je (še) daleč

Jaka Hvala je v Klingenthalu pretekli četrtek, torej le slab teden pred svetovnim prvenstvom v dolini Fiemme, postal sedmi slovenski skakalec z zmago v svetovnem pokalu. Koliko so bili ob prvih zmagah stari ostali slovenski zmagovalci?

NOVA GORICA> Kaj pomeni prvenec še ne 20-letnega Jake Hvale za njegovo nadaljnjo športno pot? Je to lahko začetek zmagovitega niza ali zgolj preblisk? To sta osrednji vprašanji, ki si ju zastavljajo privrženci asa s Ponikev na Tolminskem. Pod drobnogled smo vzeli dosežke preostalih šestih slovenskih smučarjev skakalcev, ki so okusili slast zmage v svetovnem pokalu. Primerjave v različnih časovnih obdobjih so za sleherni šport nehvaležne, še posebej v nepredvidljivem kontekstu smučarskih skokov, ki je v zadnjem obdobju doživel kar nekaj sprememb, pa vendarle.

Absolutno najmlajši zmagovalec je bil najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Primož Peterka, ki je prispeval skoraj polovico slovenskih zmag, natančneje 15. Prvo je vknjižil 27. januarja 1996 v Zakopanah, ko še ni dopolnil niti 17 let. S tem je tudi z naskokom najmlajši slovenski zmagovalec tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih. Peterka je po blestečem obdobju 1996-1998, v katerem je nanizal 13 zmag, dvakrat osvojil veliki kristalni globus in enkrat novoletno turnejo, padel v krizo. Iz nje se je (začasno) izkopal v sezoni 2002/03, ko je osvojil še dve zmagi. Zanimivo, da v svojih zlatih letih na svetovnem prvenstvu (SP) ali olimpijskih igrah (OI) ni osvojil posamične medalje, zato pa jo je, in sicer bronasto, leta 2002 z ekipo na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju.

Tudi aktualni predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga je leta 1988 v Calgaryju osvojil srebrno ekipno medaljo, bil pa je tudi prvi slovenski zmagovalec sploh v svetovnem pokalu. 21. februarja 1981, ko je bil star 19 let, je slavil prav tako v Kanadi, v Thunder Bayu. Skupno je bil med letoma 1981-1988 najboljši na devetih tekmah. Ob Peterki in Ulagi je le še Robert Kranjec dosegel več kot eno zmago. Skupno jih je slavil pet, štiri od teh na letalnicah, razen prve v Kuusamu 26. novembra 2005, ko je imel 24 let. Na drugo z,ago je nato čakal slabih pet let. Po enkrat so v svetovnem pokalu ob Hvali slavili še Franci Petek, Peter Žonta in Rok Urbanc. Vsaka od teh zmag ima svojo, specifično zgodbo. Petkov prvenec v Engelbergu, kjer je februarja 1990 stal na najvišji stopnički s kasnejšim glavnim trenerjem slovenske reprezentance, Fincem Arijem Pekko Nikkolo, je zasenčil naslov svetovnega prvaka, ki ga je Petek slavil leto kasneje prav na prizorišču letošnjega SP v Predazzu. Potem je hitro prevladal škarjasti slog skakanja, ki ga Petek ni nikdar posvojil.

Vrstnik Primoža Peterke Peter Žonta je prav tako zmagal le na eni tekmi, a ta je bila še kako odmevna. 4. januarja 2004 je namreč ugnal vso konkurenco na preizkušnji novoletne turneje v Innsbrucku. Takrat je bil Žonta, ki je sicer že prej zabeležil nekaj zelo obetavnih dosežkov, star 25 let. Prvovrstno senzacijo pa je pripravil Rok Urbanc. Z 22 leti (20. januarja 2007) je slavil na tekmi v Zakopanah in dosegel nekaj, kar ni uspelo denimo Miranu Tepešu, Matjažu Debelaku ali Roku Benkoviču, nosilcem medalj s svetovnih prvenstev oziroma olimpijskih iger ter številnih vidnih uvrstitev v svetovnem pokalu. ALEŠ SORTA

---