Namizni tenis ji je pri srcu

Plavalec Luca Vivoda je štafeto predal 21-letni igralki namiznega tenisa Maji Grizelj. Zaradi študijskih obveznosti je prenehala z nastopanjem za izolski NKT Arrigoni, a kot kaže, je to bila le začasna odločitev.

> Luca Vivoda vam je ob predaji štafete postavil vprašanje, ali razmišljate o vrnitvi med aktivne igralke?

“Kar dolgo je že, odkar nisem igrala namiznega tenisa, ampak drži, da razmišljam o vrnitvi. Zaradi študija sem si vzela premor, ampak študijske obveznosti gredo počasi h koncu in ta šport mi je pri srcu že od malega. Igranje namiznega tenisa je pač nekaj, kar rada počnem.”

> Spremljate dosežke vašega bivšega kluba Arrigoni? Pred nekaj dnevi so namreč Izolanke ponovno osvojile drugo mesto v državnem prvenstvu.

“Da, predvsem spremljam nastope deklet in reči moram, da so res pridne. Jana Ludvik je bila letos tudi na svetovnem prvenstvu, kar ji privoščim, ker je vrhunska igralka. Malo so izboljšali klubsko spletno stran, kjer dobim večino informacij. Zdaj so bolj ažurni.”

> Kdaj pa ste nazadnje igrali namizni tenis?

“Pred približno dvema letoma. V Izoli so imeli 'Dan športa', kjer so predstavili vrsto različnih športov in moj nekdanji trener me je povabil, da se jim pridružim pri prikazu namiznega tenisa. Malo smo igrali, potem je so pripravili piknik. Bilo je kar v redu.”

> Kaj študirate in kako to, da se med študijem niste priključili kateremu od ljubljanskih klubov, kot to včasih storijo primorski študentje-športniki?

“Študiram na Ekonomski fakulteti. Sprva sem bila zelo zagnana, da bi trenirala pri enem od tamkajšnjih klubov, s katerimi smo bili v dobrih odnosih. Bila sem prepričana, da bom že nekako uskladila študijske, športne in ostale obveznosti. Toda potem sem izgubila voljo, malo zaradi drugih obveznosti, malo zaradi tega, ker sem pogrešala druženje s prijatelji.”

> Do katerega leta ste igrali za Arrigoni in koliko ste takrat trenirali?

“Za Arrigoni sem igrala do konca srednje šole, do mojega 18-leta. Trenirala sem zelo redno, vsak dan od ponedeljka do petka, potem pa so bile v soboto ali nedeljo še tekme. Skratka, delala sem sedem dni v tednu.”

> Kako pa ste se sploh znašli v tem športu?

“Večkrat sem razmišljala o tem, ampak še sama ne vem, kaj je bilo odločilno. Nisem imela nekega idola, ki bi me pritegnil. Za ukvarjanje s športom me je spodbujal oče. Ne sicer z namiznim tenisom, ampak s športom na splošno. Med počitnicami na Hrvaškem je imel stric v garaži mizo za namizni tenis in takrat sem navezala stik s tem športom.“

> Kateri je bil vaš največji športni uspeh?

“Bila sem obrambna igralka, v mlajših selekcijah sem se v svoji generaciji pogosto uvrščala med prvih deset v državi. V kadetski in mladinski kategoriji sem se na katerem od državnih tekmovanj včasih uvrstila med prve štiri. Pri članicah sem imela povprečen uspeh. Kot svoj najboljši rezultat bi lahko štela drugo mesto v skupnem seštevku turnirja Alpe-Adria v kategoriji do petnajstega leta starosti. Enkrat sem bila tudi med kandidatkami za odhod na evropsko prvenstvo, toda potem me pač niso vzeli zraven.”

> Ali je v vaši generaciji katera igralk posebej izstopala in pozneje uspela tudi med članicami?

“Predvsem Nina Pavlin , ki je nastopala za Iskro, mogoče še Katja Šapec in Polona Delanič .”

> Je bila pri Arrigoniju, podobno kot v vašem primeru, klasična starostna luknja zaradi študija?

“Da, bilo je nekaj takega. Ostale igralke so bile starejše, ali mlajše od mene. Trenirala sem predvsem s starejšimi, da bi bila konkurenčna tudi za nastope z ekipo v ligi.”

> Komu predajate štafeto in kaj ga sprašujete?

“Odločila sem se za dolgoletnega trenerja NTK Arrigoni Izola Zdenka Švaba . Zanima me, koliko ur na teden prebije v telovadnici?” SANDI JERMAN

---